Največ pogodb za dodatno strokovno pomoč je v tem letu sklenila poslanska skupina (PS) Svoboda, in sicer šest. Konec januarja so v Svobodi sklenili pogodbo z Luko Mišičem, v začetku februarja pa še s Katarino Kogej in odvetnico Rosano Lemut Strle, nekdanjo namestnico informacijske pooblaščenke, ki je pred leti z Natašo Pirc Musar vodila odvetniško pisarno. Pogodbe so imele nekajdnevno veljavnost, vse so se namreč iztekle 9. februarja, vrednost posamezne pa je znašala 2000 evrov neto, lahko še razberemo iz podatkov državnega zbora. Še tri pogodbe je poslanska skupina Svoboda sklenila v letošnjem marcu, njihova vrednost pa je bistveno višja od predhodnih. Najprej so pogodbo za dodatno strokovno pomoč v znesku slabih 8200 evrov neto sklenili s Kristino Ožbolt, zatem z Grego Strbanom (15.000 evrov neto) in na koncu še z Alešem Zalarjem (6600 evrov neto). Veljavnost prvih dveh pogodb se izteče konec junija, tretje pa sredi julija.
Kaj svetuje Zalar?
»Obseg, vsebino in namen dodatne strokovne pomoči, za katero se odločimo, vselej čim bolj racionalno prilagodimo potrebam, ki nam jih narekuje predvsem dinamika vladnih aktivnosti in zakonodajnega postopka. Tako so bile v začetku letošnjega leta potrebe po tej pomoči večje, še posebej po specifičnem pravnem znanju,« so razloge za sklenitev pogodb uvodoma navedli v poslanski skupini Golobove stranke. Ob tem dodajajo, da namen take pomoči najbolje ponazarjata primera sodelovanja z upokojeno vrhovno sodnico svetnico Kristino Ožbolt ter s profesorjem delovnega prava in prava socialne varnosti na ljubljanski pravni fakulteti Grego Strbanom.
»Slednji nam svetuje s strokovnih področij zdravstvenega in socialnega varstva, s področja delovnopravne zakonodaje in z drugih, s temi dejavnostmi povezanih področij. Prav tako dr. Strban pomaga PS Svoboda pri pripravi in posredovanju strokovnih mnenj, pri zbiranju in urejanju strokovnega gradiva ter nam svetuje pri pripravi zakonskih predlogov, amandmajev, obrazložitev in drugih gradiv, ki so povezana z obsežnim in kompleksnim zakonodajnim postopkom. Strokovna pomoč mag. Ožboltove je namenjena potrebam naših poslank in poslancev pri izvajanju njihove poslanske funkcije, in to s poudarkom na področju pravosodja: denimo strokovno svetovanje in pomoč pri oblikovanju in analizi zakonskih predlogov, pobud, amandmajev, mnenj in drugih gradiv v zvezi z zakonodajnim postopkom. Strokovna pomoč mag. Ožboltove je potrebna tudi pri analizi zakonskih aktov oziroma pripravi poglobljenih argumentacij za zagovarjanje zakonskih rešitev, pri razjasnitvi pravnih in drugih vsebinskih vprašanj v zvezi s posameznimi zakonskimi in drugimi akti s področja pravosodja kot tudi pri zbiranju in urejanju strokovnega gradiva s tega področja,« pojasnjujejo v največji poslanski skupini, pri čemer Kristina Ožbolt svetuje tudi predsednici parlamentarnega odbora za pravosodje Leni Grgurevič.
Zakaj so sklenili pogodbe za strokovno pomoč tudi z Luko Mišičem, Rosano Lemut Strle, Katarino Kogej in Alešem Zalarjem, nam v Svobodi niso pojasnili. Po naših informacijah jim nekdanji pravosodni minister Zalar svetuje v zvezi s pripravo zakona, ki bi implementiral spremembo 131. člena ustave glede sodnega sveta, medtem ko naj bi preostali sodelovali v skupini, ki se je ukvarjala z zdravstvenim zavarovanjem.
Kot je znano, državni zbor vsaki poslanski skupini zagotavlja dodatno strokovno pomoč. Za vsakega poslanca pripadajo poslanski skupini sredstva v mesečnem znesku bruto plače podsekretarja, ki je uvrščen v 43. plačni razred. Ta denar se lahko nameni za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo. Ali pa ga neposredno preusmerijo na strankarske račune. Po zadnji spremembi zakonodaje lahko namreč parlamentarna stranka pridobi do največ 70 odstotkov sredstev, ki so v finančnem načrtu državnega zbora določena za dodatno strokovno pomoč. »Ta sredstva lahko stranka poleg strokovne pomoči poslanski skupini porabi tudi za svoje delovanje in poslovanje,« še piše v zakonu.
