Ministrstvo za digitalno preobrazbo je lani, še preden je izdelalo kakršne koli kriterije za njihovo razdeljevanje, za 6,5 milijona evrov kupilo 13.000 računalnikov. Potem ko so za več mesecev obtičali v skladišču, saj na ministrstvu niso natanko vedeli, kaj bi z njimi, je državni zbor zakonsko podlago za njihovo razdelitev sprejel konec marca, vsega dva dni pred glasovanjem o interpelaciji ministrice Emilije Stojmenove Duh.
Ministrica je interpelacijo, v kateri ji je stranka SDS med drugim očitala negospodaren in nesmotrn nakup računalnikov, prestala. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS pa je 12. aprila na podlagi dopolnjenega zakona o spodbujanju digitalne vključenosti nato končno objavil javni poziv za dodelitev 10.000 računalnikov socialno najšibkejšim, med katerimi pa je, kot se je izkazalo, zanimanje za računalnike, če so zanje sploh izvedeli, zelo majhno. 2961 računalnikov so že razdelili šolam in drugim državnim zavodom, 39 pa občinam, prizadetim v poplavah. Na javni poziv so se lahko odzvali vlagatelji, katerih vsaj en otrok je vključen v osnovnošolsko izobraževanje in so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred.
Gneče ni bilo
Vloge je bilo po načelu »kdor prvi pride, prvi melje« mogoče oddati od 22. aprila dalje. Na skladu so pričakovali naval in v izognitev gneči pri osebni oddaji vlagateljem celo svetovali, naj vlogo oddajo priporočeno po pošti in jo pravilno izpolnijo. A gneče ni bilo.
Do včeraj so prejeli 923 vlog, pozitivno pa so jih rešili 527. Ko bodo odločbe pravnomočne, bo upravičenec prenosnik dobil od ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je odgovorno za strokovne in logistične naloge razdelitve, pravijo na skladu. »Razlogov, zakaj je zanimanje za prenosnike tako majhno, ne poznamo,« priznavajo in dodajajo, da bodo lahko, ko bo njihova knjigovodska vrednost enaka nič, računalniki upravičencem ostali v trajni lasti. Kot pravijo, se sicer trudijo, da bi informacije glede javnega poziva dosegle kar največ potencialnih upravičencev, in sicer prek njihovih adrem obveščanja, tedenskih novičk in družbenih kanalov. Skupaj z ministrstvom so obvestili tudi centre za socialno delo, šole in nevladne organizacije. Na Rdečem križu Slovenije so nam potrdili, da so dopis ministrstva prejeli 10. maja in ga posredovali v mrežo svojih 56 območnih združenj, ki najbolje poznajo lokalne potrebe. Razloge za slab odziv sicer težko ocenjujejo, dodajajo pa, da se sami na potrebe ranljivih skupin odzivajo kar najhitreje in v skladu z lastnimi zmožnostmi. »Lani smo tako s pomočjo donatorja kar nekaj družin opremili s prenovljenimi mobilnimi telefoni, tabličnimi in prenosnimi računalniki, šlo pa je predvsem za posameznike in družine, ki so tovrstno opremo izgubili oziroma je bila uničena v obdobju poletnih poplav.«
Vloge je sicer mogoče oddati še do 22. junija, a po vsej verjetnosti bo treba najbrž poziv podaljšati ali razširiti kriterije. »V primeru, da bodo po podaljšanju poziva prenosniki še vedno na razpolago, bomo poziv ponovno objavili, pri tem pa določili novo skupino upravičencev,« odgovarjajo na skladu.
Brez analize potreb
»Glavni razlog, zakaj se takšni fiaski dogajajo, je odsotnost učinkovitega, odgovornega in gospodarnega upravljanja,« je dogajanje komentiral Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo. Kot opozarja, ministrstvo ni odprto za premisleke, na žalost pa tudi ni dialoga in upoštevanja različnih deležnikov, s katerimi bi skupaj načrtovali ukrepe na način, »da bi bili zares preverjeni na terenu z analizo ciljnih skupin in dejanskih potreb«. In zato se dogajajo vprašljivi projekti, kot so Digi info točke, ki so jih več kot četrtino zaradi slabega obiska že ukinili, Mobilni heroji za usposabljanje s področja digitalnih kompetenc za starejše, kjer ni preverljivih učinkov, in računalniki za socialno ogrožene za več milijonov evrov, ki jih zdaj ne morejo razdeliti. »Država ima resda registre podatkov o ciljnih skupinah, vendar je to statistika. V praksi pa so tudi socialno ranljivejši, morda preko nevladnih, humanitarnih organizacij, že prišli do računalnikov in država zdaj z ukrepom zamuja,« meni Delakorda.
Vnaprej prirejen razpis?
Senco na projekt je vrgla tudi preiskava Javne agencije RS za varstvo konkurence, ki štiri dobavitelje sumi nedovoljenega dogovarjanja o cenah in usklajenega ravnanja pri oddaji ponudb na razpisu. Podjetja Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92 naj bi se pri oddaji ponudb razvrstila na način, da je vsako dobilo posel za enega od štirih sklopov dobave in dobavilo 3250 računalnikov. Nakup pa je že v začetku leta pod drobnogled vzela tudi komisija za preprečevanje korupcije, kjer pa zadevo v fazi predhodnega preizkusa še preučujejo z vidika kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Odgovorov ministrstva za digitalno preobrazbo (še) nismo prejeli. Velika večina računalnikov tako do nadaljnjega ostaja v skladišču Intereurope v Logatcu, za kar naj bi ministrstvo plačevalo 2500 evrov najemnine na mesec.
