Ena največjih sprememb v predlogu zakona je 13. člen, ki govori o vrstah in namenu finančnih podpor. Besedilo po novem navaja, da država z namenom uresničevanja javnega interesa na področju medijev s pomočjo proračunskih sredstev zagotavlja finančno podporo tudi v okviru posebnih shem državnih pomoči. Gre torej za državno pomoč za tiskane medije in digitalni prehod ter za pomoč digitalnim medijem in ustanovitev medijskih zagonskih podjetij. Prav to točko pozdravljajo v Društvu novinarjev Slovenije. »Ugotavljamo, da so se številni kakovostni mediji znašli v eksistencialni krizi. Povzročile so jih med drugim spremenjene navade bralcev, poslušalcev in gledalcev, ki ob široki ponudbi prosto dostopnih vsebin zanje niso več pripravljeni plačati. Umikajo se tudi oglaševalci. Vse to povzroča krčenje novinarskih ekip, novinarstvo pa izgublja kakovost. Če želimo čez 20 let javnosti še zagotavljati kakovostne novinarske vsebine v slovenskem jeziku, je intervencija in pomoč države nujna,« meni predsednik društva Gašper Andrinek. Vendar opozarja, da bo morala vsaka vlada poskrbeti, da za te sheme zagotovi dovolj sredstev, saj bodo v nasprotnem primeru ostale le mrtve črke na papirju. Iz ocene finančnih stroškov, ki je del gradiva, pa je mogoče sklepati, da bi za te sheme pomoči država namenila okoli šest milijonov evrov.
Zakon uvaja omejitve pri financiranju
V zakonu ostaja tako imenovani medijski razpis, s katerim država sofinancira oziroma podpira ustvarjanje programskih vsebin tiskanih, radijskih, televizijskih in digitalnih medijev. Za ta razpis se zagotavljajo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti najmanj enega odstotka v preteklem letu zbranega RTV-prispevka. To pomeni, da bo država, če se RTV-prispevek ne spremeni, za razpis namenila od tri do štiri milijone evrov. Vendar pa zakon določa pogoje in nekatere omejitve za pridobitev državnega sofinanciranja. Ne morejo ga pridobiti mediji, ki so pod prevladujočim vplivom politične stranke, ali pa mediji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za prekršek v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali v zvezi z zaposlovanjem na črno. Prav tako financiranja ne bodo mogli pridobiti tisti mediji, ki jim bo v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za kršitev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti. V ta namen se uvede tudi inšpektorat, ki bo v primeru suma spodbujanja sovraštva in nestrpnosti izdajatelju oziroma mediju izdal začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja programskih vsebin.
Ministrstvo je upoštevalo javno razpravo
Kot je povedal Gašper Andrinek, je ministrstvo upoštevalo marsikatero podano pripombo v javni razpravi. Tako zakon ne predvideva več ustanovitve nacionalnega sveta za medije. Andrinek pa poudarja: »Tudi v novem predlogu še ostajajo nekatere določbe, ki bi lahko bile problematične. Zato samo zakon ni dovolj, nujno bo, da za izvajanje zakona skrbijo kompetentni ljudje z visoko stopnjo integritete, ki jih bosta vodila izključno strokovnost in javni interes.« Zakon gre 27. maja iz medresorskega usklajevanja, kar pomeni, da smo korak bližje končni podobi zakona, ki bi lahko bil sprejet še letos.
