Za kandidati, ki se bodo 9. junija potegovali za devet slovenskih poslanskih sedežev v evropskem parlamentu, je polovica predvolilne tekme. Stranke stopnjujejo kampanje, v katerih poskušajo volilce prepričati, da jim namenijo svoj glas. Medtem ko na desnici tradicionalno tempo narekuje SDS, ki se lahko nadeja treh poslanskih mandatov, en mandat pa po anketnih rezultatih lovi NSi, so ob težavah koalicijskih strank karte na levi sredini dodatno premešale namnožene zunajparlamentarne stranke. Glasovi tega volilnega bazena se bodo razdelili med šest tekmecev.

V Gibanju Svoboda lahko glede na trenutno razpoloženje javnega mnenja računajo na dva mandata. Za petami največji vladni stranki je zunajparlamentarna Vesna z Vladimirjem Prebiličem, v boj za razdelitev devetih mandatov so se vključili še prenovljeni Socialni demokrati (SD). »Ne gre za to, da je SD uspelo s svojimi odgovori na afero Litijska prepričati in omejiti škodo. Bolj gre za to, da se je afera medijsko ohladila, ljudje pa tudi pogosto nimajo dolgoročnega političnega spomina, zaradi česar so nekateri na levici že 'predelali' svoj gnev,« razmišlja politični analitik Marinko Banjac, glede drobljenja glasov pa dodaja: »Število list na levi in desni je odslikava siceršnje politične krajine v Sloveniji. Že dolgo je jasno, da je na desni hegemon SDS, preostale stranke so v veliki meri prisiljene na (skrajno) obrobno vlogo in iskanje odstotkov tu in tam. SDS ima kontinuiteto in kult osebnosti, ki vedno znova zagotavlja ohranjanje določenih odstotkov. Na levi pa je situacija precej drugačna in na splošno lahko rečemo, da je volilno telo bolj nezaupljivo in nepotrpežljivo. Hitro je tudi razočarano, zato se vedno znova išče novo dobitno kombinacijo.«

Volilni prag ni fiksno določen

Ker v Sloveniji ni določen volilni prag, je število glasov, potrebnih za vstop v evropski parlament, odvisno od vsakokratne volilne udeležbe, ki je bila pri nas doslej tradicionalno nizka. Tako je bilo leta 2014 za osvojitev poslanskega mesta v evropskem parlamentu dovolj že osem odstotkov glasov, kolikor jih je tedaj osvojila lista SD, medtem ko je morala ta ista stranka, tedaj sicer še Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), leta 2004 za prestop parlamentarnega praga zbrati celo 14 odstotkov glasov. Povedano drugače: SLS leta 2004 z 8,4 odstotka glasov ni dobila evroposlanca, medtem ko je SD deset let pozneje to uspelo.

Slab obisk volišč ne gre zgolj na rovaš neprepričljivosti in majhnega mobilizacijskega potenciala slovenskih politikov, temveč gre za bolj kompleksen preplet več dejavnikov, izpostavlja Banjac. »Med njimi je zagotovo pomembno splošno nizko zaupanje v politiko, v kombinaciji z 'oddaljenostjo Bruslja' pa to vodi v občutek, da evropske volitve za Slovenijo niso usodne.« Sogovornik dodaja, da so raziskave (Eurobarometer) pokazale, da je v Sloveniji prisotna precej bolj negativna percepcija Evropske unije, kot se izkazuje v povprečju

Pomembnost preferenčnih glasov

Ker lahko sicer volilci na evropskih volitvah izkoristijo možnost preferenčnega glasu, so s posamezne liste izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bilo prav vseh osem slovenskih evropskih poslancev izvoljenih s preferenčnimi glasovi. Najuspešnejša je bila s tega vidika z nekaj več kot 54.000 glasovi Tanja Fajon, ki je prepričala kar 60,8 odstotka vseh volilcev SD. Število prejetih preferenčnih glasov sicer glede na dosedanje izkušnje na evropskih volitvah v Sloveniji vpliva na izvolitev posameznega kandidata bolj kot mesto na listi, na katero ga uvrsti stranka.

Leta 2004 je recimo odmeval preboj Boruta Pahorja z zadnjega mesta na listi, podobno je uspelo tudi Francu Bogoviču. Leta 2019 je bil na skupni listi s SDS zapisan na četrto kandidatno mesto, leta 2014 pa je bil na skupni listi z NSi postavljen na rep. Letos recimo izstopa tudi boj za preferenčne glasove med kandidati na listi SDS, ki so se zvrstili za nosilko Romano Tomc. Tam najdemo na primer evroposlanca Milana Zvera, bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa ter poslanca Branka Grimsa in Franca Breznika. Večer je nedavno poročal, da je v stranki vroče zaradi pogostega pojavljanja kandidatke SDS Zale Tomašič na Nova24TV, na čelu katere je kot direktor njen oče Boris Tomašič.