Tudi na letošnjem razpisu, ki je obetal odpiranje dodatnih ambulant v osnovnem zdravstvu, ostaja veliko programa neoddanega. V primeru ambulant družinske medicine je od razpisanega 6,6 tima po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za obdobje do 22. maja neoddanega kar 5,3 tima.
V otroškem in šolskem dispanzerju so neoddani trije timi od razpisanih štirih, v dispanzerju za ženske pa 4,2 od 5,5 tima. V nekaterih krajih te ekipe ne delujejo v polnem obsegu, v vseh treh primerih pa gre za tiste dele javne zdravstvene mreže, kjer ni na številnih območjih niti enega »prostega« zdravnika. Prebivalci tako posebej težko čakajo na dodatne ekipe ambulant družinske medicine, pediatričnih in ginekoloških ambulant.
Program ostajal tudi lani
Rok za prijave na razpis, ki so ga objavili na podlagi vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, so na zavodu za zdravstveno zavarovanje tudi tokrat podaljšali do konca leta. Podatki torej še niso dokončni. Nekateri trenutni specializanti bodo specialisti postali med letom, tako da so verjetne dodatne prijave.
Velik del predvidenih programov za zdaj sicer ostaja »nezaseden« tudi v zobozdravstvu (za odrasle 12,9 od 21,5 tima, za otroke dva od 2,3 tima). Pri mobilnih paliativnih timih pa je neoddanega 1,1 od 2,5 programa. Spomnimo, da smo pred dnevi poročali o dolgem čakanju bolnikov in preobremenitvah ekip na ljubljanski internistični prvi pomoči, kar je povezano tudi z nezadostno paliativno oskrbo v osrednji Sloveniji.
Programi so ostajali deloma neoddani tudi lani: v primeru mobilnih paliativnih ekip je začelo delovati dodatnega 0,8 tima, medtem ko so bili predvideni trije. Pri splošnih ambulantah oziroma v družinski medicini so oddali program za 7,2 tima (ob predvidenih 10,5), pri otroškem in šolskem dispanzerju so dodatne ekipe tri (od predvidenih 6,5 tima), v dispanzerju za ženske pa jih je komaj 2,5 (od razpisanih sedmih timov).
Da bi pridobili tovrsten program, morajo izvajalci zdravljenj zagotoviti dodatne zdravnike, kar jim marsikdaj ne uspe. Rešitve na ZZZS med drugim vidijo v skrajšanju časa zdravniške specializacije. Dolgoročno jih je po njihovem smiselno iskati tudi v ustreznejšem vpisu bodočih zdravnikov na fakulteto ter usmerjanju specializacij v skladu s potrebami prebivalcev. Temu bi morali slediti tudi pri zaposlovanju v zdravstvu, ugotavljajo.
Specializacija iz družinske medicine že med krajšimi
Na Zdravniški zbornici Slovenije so izpostavili, da je bila, tudi na njihovo pobudo, vrsta specializacij že »osvežena«, v primeru nevrologije pa se je specializacija skrajšala s šestih na pet let.
Na soglasje pri ministrstvu za zdravje med drugim čaka predlog, da bi s šestih na pet let skrajšali specializacijo iz urologije. Pri družinski medicini in pediatriji gre po drugi strani za krajši specializaciji.
V prvem primeru traja štiri leta, v drugem pet, so spomnili na zbornici. To je skladno tudi s priporočili Evropske zveze zdravnikov specialistov in direktivo, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij med državami EU, ugotavljajo.
Krajšanje specializacij je ob tem predvideno v že veljavni zakonodaji, dodajajo v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. To se na primer zgodi, ko se izbirni del zdravnikovega sekundariata ujema z vsebino kasnejše specializacije. »Naj omenimo, da je tudi v izbirnem delu sekundariata že nekaj časa prve tri mesece nujno izbrati področje družinske ali urgentne medicine,« so pristavili.
