Kmetje plačila OMD dobivajo, ker kmetujejo na hribovsko-gorskih območjih ter na območjih s posebnimi omejitvami, denimo na poplavnih območjih, v predelih s pogosto burjo, na Ljubljanskem barju in kraških tleh. Tam je pridelava hrane močno otežena, stroški so višji, pridelek manjši, zaradi višje nadmorske višine je vegetacijska doba krajša kot drugje … V Sloveniji območja z naravnimi in drugimi omejitvami zajemajo več kot 72 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi (povprečje EU je 58 odstotkov), plačila OMD pa prejema okoli 46.000 kmetij. Ker predstavljajo le od 38 in do 60 odstotkov dejanskih stroškov, ki jih imajo kmetje, ta plačila niso bila nikoli doslej obdavčena. Poskusov njihove obdavčitve je bilo v preteklosti kar nekaj, a je vselej prevladal razum.

Gluhi za argumente

Golobova vlada je bila pri tem gluha in do kmetov brezbrižna izjema. Ministrstvo za finance je konec leta 2022 v predlog novele zakona o dohodnini vneslo tudi 50-odstotno obdavčitev plačil OMD. Glede na to, da so kmetje doslej prejemali v skupnem znesku okoli 40 milijonov evrov, bi jim približno 20 milijonov evrov decembra letos prvič obdavčili. Na finančnem ministrstvu so to dodatno zakonsko breme za hribovske kmetije upravičevali s spremenjenim izračunom katastrskega dohodka, ki da za ta območja v celoti upošteva višje pridelovalne stroške, prav tako z dejstvom, da bodo iz davčne osnove izvzeli subvencije za zavarovanje kmetijskih pridelkov pred naravnimi nesrečami.

Finančno ministrstvo je bilo s svojimi argumenti tako prepričljivo, da so poslanke in poslanci Svobode njegovo vnemo po polovični obdavčitvi plačil OMD podprli soglasno, brez vsakršnih pomislekov in pripomb. Enako velja za njihove koalicijske partnerje iz SD in Levice. Vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se je pred sprejetjem novele zakona o dohodnini pred poldrugim letom sestalo s koalicijskimi poslanci in poslankami, ki so člani parlamentarnih odborov za kmetijstvo in za finance. Z argumenti so jih skušali prepričati, da bi bila obdavčitev podpor za kmetovanje na območjih s težjimi razmerami za kmete škodljiva, vendar jim ni uspelo. Prav tako ne opozicijskima poslanskima skupinama SDS in NSi, ki sta vsaka s svojim amandmajem predlagali izvzetje plačil OMD iz obdavčitve.

Kot poslanka za obdavčitev, kot ministrica proti

Državni zbor je novelo zakona o dohodnini prvič potrdil 28. novembra 2022 (s 45 glasovi za in 22 proti). Ker je državni svet na zakon vložil veto, tudi zaradi obdavčitve kmetov, so poslanci o njem ponovno odločali 9. decembra 2022. Takrat je bil izid glasovanja 49 proti 24. Proti so bili v NSi in SDS, za pa celotna koalicija s sedanjo kmetijsko ministrico Matejo Čalušić na čelu, ki je bila takrat podpredsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo in koordinatorica za kmetijstvo v Svobodi.

Obdavčitev subvencij za hribovske in gorske kmetije Čalušićeve kot poslanke ni prav nič motila, zato preseneča izjava Dejana Süča, ki jo je nadomestil v poslanskih klopeh,
v času sprejemanja spornega zakona o dohodnini pa je bil vodja kabineta takratne kmetijske ministrice Irene Šinko. »Vesel sem, da sem lahko del ekipe, ki iz dneva v dan išče nove
rešitve v dobro domačega kmetijstva in na čelu katere je ministrica Mateja Čalušić.« Te besede je poslanska skupina Svobode v nedavnem sporočilu za javnost pripisala prav Süču. V tem sporočilu so se tudi potolkli po prsih, da se zavedajo »velikega pomena družinskih kmetij na višje ležečih predelih, ki s svojo dejavnostjo v zahtevnih pogojih ohranjajo obdelano krajino ter možnost kmetovanja tudi na strmih in težko dostopnih terenih«. Potem ko so jim najprej naprtili dodaten davek, so izpostavili, da mora biti izboljšanje njihovega položaja med prednostnimi nalogami kmetijske politike, saj so ravno te kmetije »nosilke trajnostnega in okolju prijaznega kmetovanja ter izjemna dodana vrednost v turistični ponudbi Slovenije«.

Posledično so poslanci Svobode napovedali, da bodo soglasno podprli pogovore kmetijske ministrice Mateje Čalušić in finančnega ministra Klemna Boštjančiča (oba sta člana Gibanja Svoboda) o tem, da bodo v prvem vladnem svežnju predlogov davčnih sprememb plačila OMD znova v celoti izvzeta iz obdavčitve. Za tiste, ki imajo morda šibkejši spomin, so pozabili dodati, da se niti koalicijski poslanke in poslanci, niti Čalušićeva, niti Boštjančič konec leta 2022 med sprejemanjem novele zakona o dohodnini za argumente, zakaj plačila OMD ne bi smela biti obdavčena, niso zmenili. 

Priporočamo