Predsednik vlade Robert Golob in direktor Geoplina Simon Urbancl sta bila danes na uradnem obisku v Alžiriji. Eden izmed ključnih dogodkov na njunem dnevnem redu je bil podpis amandmaja k pogodbi o nakupu zemeljskega plina med Geoplinom in alžirsko skupino Sonatrach.
Triletna pogodba, ki jo je Geoplin s Sonatrachom sklenil novembra 2022, se namreč izteče 31. decembra 2025. V skladu s pogodbo v Slovenijo letno priteče do 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar zadošča za približno tretjino slovenskih potreb. Golobova vlada si že nekaj let prizadeva povečati ta delež na polovico. Cilj je danes izpolnila. Na podlagi podpisanega memoranduma bo namreč Geoplin kupil dodatnih 200 milijonov kubičnih metrov plina na leto. »S tem amandmajem se količina poveča na 50 odstotkov slovenske porabe,« so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. Cena, po kateri bo Slovenija kupovala alžirski plin, je poslovna skrivnost. Golob je ob tej priložnosti izrazil pripravljenost, da gospodarski družbi podaljšata pogodbo o dobavi zemeljskega plina tudi za obdobje od leta 2026 dalje, ko potečeta obstoječi pogodbi.
Reševal nas bo alžirski plin
Pred ruskim napadom na Ukrajino je bila Slovenija desetletje skoraj stoodstotno odvisna od ruskega plina. V želji, da bi zmanjšali odvisnost od Rusije, se je vlada Roberta Goloba oktobra 2022 naslonila na severnoafriško državo, s katero je v preteklosti že sodelovala na tem energetskem področju. Geoplin je plin iz Alžirije začel uvažati leta 1992. Ta vir se je januarja 2009 izkazal za ključnega pri zagotavljanju nemotene oskrbe, potem ko je Gazprom v plinski vojni med Rusijo in Ukrajino začasno ustavil dobave v Evropo. Kljub tej opozorilni izkušnji je Geoplin leta 2011, v času vlade Janeza Janše, prekinil sodelovanje z Alžirci. Uradno je bil razlog previsoka dobavna cena plina.
»Leta 2014 so stresni plinski testi pokazali, da bi bil alžirski plin v primeru prekinitve dobav ruskega plina pomembno nadomestilo in bi v veliki meri prispeval k temu, da Slovenija ne bi bila resneje prizadeta,« so danes spomnili v kabinetu predsednika vlade. Dobava alžirskega plina poteka po plinovodu preko Tunizije pod Sredozemskim morjem in čez Italijo do vstopne točke v slovenski plinovodni sistem v Šempetru pri Gorici.
Dobri dve tretjini dobav zemeljskega plina še vedno pritekata po plinovodu iz Avstrije. Čeprav je uradno poreklo tega plina Evropska unija, je večina tega energenta ruskega izvora, izhaja iz aktualnega poročila evropske komisije ob drugi obletnici izvajanja načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv (REPowerEU). Gazprom je namreč skoraj ekskluziven dobavitelj plina v Avstrijo. Decembra lani je Avstrija iz Rusije uvozila 98 odstotkov plina, kar je bilo največ od začetka vojne v Ukrajini. Februarja je delež še vedno znašal visokih 87 odstotkov. Avstrija je Gazpromu lani nakazala skoraj štiri milijarde evrov.
»Agencija za energijo sicer spremlja količino uvoženega plina za domačo porabo, vendar pri tem ne sledi viru plina do proizvodnje. Slovenski trgovci oziroma dobavitelji večino plina res kupijo na plinskem vozlišču v Avstriji, vendar pa je znano, da je na tem vozlišču prevladoval plin, ki je tja prispel iz Rusije,« so pojasnili na agenciji za energijo. »Slovenska odvisnost od ruskega plina je zato verjetno višja, kot kaže podatek o neposrednem uvozu iz Rusije.«
»Dejstvo je, da številne države še naprej kupujejo plin ruskega izvora, ti posli potekajo na borzah na Slovaškem, v Avstriji in Italiji,« pa je pojasnil Zvonimir Šibalić, svetovalec uprave hrvaške energetske družbe PPD. »Če se torej kupec odloči za nakup plina na teh borzah, obstaja velika verjetnost, da prodajalec nabavlja plin iz ruskih virov.«
Plina bo dovolj,
cene bodo nestabilne
Napovedani razvoj infrastrukture, predvsem povečanje zmogljivosti povezovalnega voda s Hrvaško, postavlja Slovenijo v ugoden položaj, ugotavlja Šibalić. Slovenija namreč leži med Hrvaško, ki ima vse bolj zmogljiv terminal za utekočinjeni zemeljski plin, z zmogljivostjo, ki presega domače potrebe, ter Avstrijo in Italijo s pomembnimi regijskimi trgi za zemeljski plin. »Slovenija lahko iz te situacije profitira,« je prepričan.
V bližnji prihodnosti vsekakor ne bi smeli občutiti plinskega pomanjkanja. »Trgi so preplavljeni s plinom, zlasti v jugovzhodni Evropi, kar je posledica evropskih predpisov, ki so zapovedovali obvezno polnjenje plinohramov, v katerih bo zaradi mile zime počasi začelo zmanjkovati prostora,« poudarja hrvaški strokovnjak. »Veliko je tudi novih dobaviteljev, ki uvajajo nove dobavne poti za utekočinjeni zemeljski plin, obenem pa je ruski plin še vedno pomembno prisoten na tržišču. Zato lahko sklepamo, da bodo fizične količine plina zadostovale. Pri cenah lahko pričakujemo nestabilnost. Zadnji dve leti sta pokazali, da lahko pompozne politične napovedi bolj vplivajo na ceno kot razmerja med ponudbo in povpraševanjem.«
