Premier Robert Golob je po lanskem spodletelem reformnem letu napovedal, da bo vlada v prvih treh mesecih letošnjega leta v drugem poskusu pripravila izhodišča za davčno reformo. Seznam izhodiščnih ukrepov te dni v javnost prihaja z veliko zamudo, saj je bilo sprva napovedano, da bodo osnovni gabariti reforme znani že do konca marca. Koalicijski partnerji morajo pripombe k prvemu paketu sprememb posredovati do konca tedna. Vladni načrt je, da bi spremembe začele veljati z novim letom. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča je vlada v prvi fazi predvidela predvsem ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Trije ključni ukrepi
Znotraj izhodišč za reformo, ki je po novem paket davčnih sprememb, na ministrstvu za finance predlagajo tri ključne ukrepe. To so petletna ugodnejša davčna obravnava za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo oziroma so v Sloveniji zaposleni tuji državljani, davčne spodbude za nagrajevanje v zagonskih podjetjih, ki imajo, sploh v prvih letih, težave z likvidnostjo, ter spremembe pri nagrajevanju z delnicami, in sicer tako, da bi zmanjšali stroške za podjetje, s tem pa povečali privlačnost tovrstnega nagrajevanja.
Sledijo še številni drugi ukrepi, med katerimi sta tudi zvišanje DDV za energijske in pijače z dodanim sladkorjem z 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače.
Za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ob naštetem na seznamu, ki se lahko sicer med usklajevanjem ali v javni razpravi še spremeni, omenjajo možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance, dvig praga za vstop v sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa ter črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino.
Samopostrežni avtomati z računi
Poleg tega naj bi kmetijske subvencije za obdelovanje območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t. i. OMD-plačila) znova izključili iz obdavčitve. V okviru manjših ukrepov naj bi odpravili še izjemo, da samopostrežni avtomati ne izdajajo računa.
Ob tem spomnimo, da so lani napovedovali celovito reformo, pri čemer je vlada s premierjem Robertom Golobom na čelu napovedovala na eni strani davčno razbremenitev dela, na drugi strani pa dodatne obremenitve s poudarkom na obdavčitvi premoženja, česar pa zaenkrat ni na vidiku. Kot smo že pisali, torej vse bolj kaže na to, da bo obljubljena davčna reforma, »po kateri naj bi več prispevali tisti, ki jim ekonomski položaj to omogoča«, postala zgolj paket davčnih popravkov. Nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je na svojem blogu ob tem opozoril, da smo zaenkrat prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati s prihodnjim letom. »Še zmeraj ne vemo, ali bomo dočakali kakšen novi davčni zakon, kako je s poenostavitvami, kdaj bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako bodo spremembe vplivale na spremembe informacijskega sistema Fursa /.../ Če vse to ne bo znano in pravočasno urejeno, bomo namesto davčne reforme doživeli davčni kaos.«
