Vlada je nedavno državnemu zboru posredovala v obravnavo predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države. Namesto turističnega holdinga, ki je bil življenjski projekt nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, namerava turistično dejavnost organizirati v dveh stebrih – okoli družb Sava in Istrabenz Turizem. O tem, kje bodo dobili denar za prepotrebne naložbe v hotele, dokument ne govori.

Na pobudo gospodarskega ministrstva, ki je pristojno tudi za turizem, naj bi včeraj predstavniki ministrstva za finance deležnikom v turizmu predstavili podrobnosti o tem, kaj nameravajo narediti s turističnimi podjetji in hoteli, ki so v pretežno državni lasti. Toda sestanek je bil odpovedan.

Mnenje turističnih delavcev jih ne zanima

Po naših informacijah zato, ker direktorat za javno premoženje na finančnem ministrstvu v fazi usklajevanja strategije ne želi sestankovati z deležniki v turizmu, saj so med njimi tudi predstavniki družb, na katere se strategija nanaša. Ko bo ta strateški dokument sprejet, pa se lahko obrnejo na Slovenski državni holding (SDH), ki je upravljalec naložb države, so jim svetovali.

Vlade torej mnenje tistih, ki delajo v turizmu in o njem nekaj vedo, ne zanima.

»Sestanek z deležniki v turizmu je bil sklican na našo pobudo, vendar je ministrstvo za finance ob tem izrazilo pomislek, da je zanj glede na fazo priprave strategije upravljanja državnih naložb še prezgodaj,« so nam razloge za odpovedano srečanje v njihovih prostorih pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Počivalškov holding je pozabljen

Portfelj kapitalskih naložb države v upravljanju SDH vključuje šest družb s področja turizma. To so Adria, d. o. o., HIT Alpinea, d. d., Sava, d. d., Terme Olimia, d. d., Istrabenz Turizem, d. d., in Thermana, d. d. Turistična podjetja v pretežno državni lasti imajo kar 85 hotelov, obvladujejo 28,5 odstotka vseh hotelskih in podobnih sob v Sloveniji, ustvarijo 35 odstotkov vseh prenočitev v hotelih in podobnih obratih, zaposlujejo približno polovico vseh zaposlenih in realizirajo polovico prihodkov v celotni nastanitveni dejavnosti Slovenije.

Bivši gospodarski minister Zdravko Počivalšek je pred dobrimi štirimi leti nameraval ustanoviti državni turistični holding, ki naj bi združil osem turističnih družb – Savo Turizem (pod njeno okrilje sodi več hotelov na Bledu, prav tako Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci), Hotele Bernardin, Unitur s smučiščem Rogla in Termami Zreče, Terme Olimia, Istrabenz Turizem s šestimi hoteli na Obali, Thermano (Zdravilišče Laško), Adrio Ankaran in Hit Alpineo, ki ima v lasti nekaj kranjskogorskih hotelov. Država naj bi najprej z okoli 60 milijoni evrov povečala lastniške deleže v teh družbah, nato bi v obnovo njihovih hotelov vložila približno 200 milijonov evrov, po nekaj letih pa bi jih privatizirali oziroma jih prodali. A iz tega projekta ni bilo nič.

Kdo bo vlagal v hotele?

Aktualna vlada namerava v turističnih družbah, kjer ima država kapitalske naložbe, ločiti lastništvo izbranih turističnih nepremičnin od funkcije izvajanja turistične dejavnosti. Celotno turistično dejavnost naj bi organizirali v okviru dveh stebrov pomembnih naložb. To sta steber turistične dejavnosti skupine Sava in steber turistične dejavnosti družbe Istrabenz Turizem. Vanju bi lahko postopno prenesli še druge turistične naložbe države, to so Terme Olimia, Thermana Laško, Adria Ankaran in HIT Alpinea. V predlagani strategiji tudi piše, da naj bi v družbah v državni lasti pospešeno vlagali v namestitvene obrate. Cilj je zagotoviti njihovo celoletno enakomerno zasedenost, zmerno povečevanje namestitvenih zmogljivosti in njihovo obnovo, ki bo omogočala rast števila prihodov in prenočitev ter prispevala k doseganju višje dodane vrednosti.

Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravić že vrsto let opozarja, da je treba s turističnimi podjetji, ki so v pretežno državni lasti, nekaj storiti. Po njenem mnenju ni nujno, da država za vsako ceno ostane njihova lastnica, še manj upravljalka hotelov. V predlogu odloka o strategiji upravljanja naložb države je po oceni sogovornice zapisana osnovna usmeritev, manjka pa odgovor na ključno vprašanje, kdo bo zagotovil denar za prepotrebne večdesetmilijonske naložbe v hotele. »Na premijskih lokacijah nimamo premijskih objektov. In če ne bo svežega kapitala, bodo še naprej životarili,« je prepričana Uran-Maravićeva.