Kot kaže analiza dosežkov, se je Sloveniji članstvo v EU splačalo, saj iz evropskega proračuna dobi več, kot vanj prispeva. Od začetka članstva leta 2004 je Slovenija v evropski proračun vplačala 8,1 milijarde evrov, iz njega pa dobila 12,4 milijarde. Kot je za Dnevnikov Objektiv pred kratkim povedal ekonomist Mojmir Mrak, strokovnjak za finance in evropsko politiko, je osnovni cilj kohezijske politike EU zmanjšati razlike v ravni razvitosti, zato je logično, da so bila kohezijska sredstva v zadnjih desetletjih usmerjena predvsem v nove države članice, vključno s Slovenijo.
Direktorica na generalnem direktoratu za regijsko in mestno politiko pri evropski komisiji Sofija Alves je nedavno v Ljubljani dejala, da so na direktoratu prepričani, da morajo ohraniti samo bistvo kohezijske politike, ki se odraža v podpori manj razvitim regijam in ohranjanju regionalnega vidika, v izboljšanju življenja državljanov ter enakih možnostih za vse, in tudi v prihodnje ohraniti načelo deljenega upravljanja med državami članicami in evropsko komisijo.
»Vsaka nova zaposlitev, vsaka naložba v socialno vključenost in ohranjanje okolja, vsako partnerstvo, vsak meter nove ali obnovljene ceste in železnice, vsaka cev, po kateri teče pitna voda, so rezultat prizadevanj za dosego temeljnega cilja zmanjšanja razlik med regijami,« poudarja tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. V prihodnjem programskem obdobju 2021–2027 ima Slovenija na voljo dobre 3,2 milijarde evrov. Del sredstev je namenjenih tudi evropskemu teritorialnemu sodelovanju za krepitev čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.
Več kot 15.000 projektov
S pomočjo evropske kohezijske politike smo v Sloveniji uresničili več kot 15.000 projektov na področju infrastrukture, podjetništva, izobraževanja, raziskav, sociale, energetike, turizma ... Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj menijo, da so ti projekti znatno prispevali k hitrejšemu in bolj uravnoteženemu razvoju države in blaginji vseh prebivalcev in prebivalk. »Kohezijska in druga sredstva EU so močno prispevala k zmanjševanju zaostanka Slovenije in njenemu približevanju povprečni ravni razvitosti v EU. Življenjski standard v Sloveniji se je z 78 odstotkov povprečja EU leta 2004 povečal na 90 odstotkov povprečja EU leta 2022,« so navedli.
S sredstvi EU v višini 1,6 milijarde evrov smo denimo zgradili slovensko avtocestno omrežje, ki je bistveno izboljšalo prometno povezanost Slovenije znotraj meja in z drugimi državami. Skupaj je bilo zgrajenih 92,8 kilometra in posodobljenih 36 kilometrov avtocest, v tem letu pa je bil narejen tudi preboj druge cevi karavanškega predora. Še posebej ključna so bila evropska sredstva za posodobitev železniške infrastrukture. Posodobljenih je bilo skupaj 253 kilometrov železniških prog. Za izboljšanje konkurenčnosti koprskega pristanišča pa je izrednega pomena projekt drugega železniškega tira Divača–Koper, ki bo končan leta 2026 in bo deležen 233 milijonov evrov evropskih sredstev.
Obnovljivi viri energije
Evropa je podprla tudi razvoj obnovljivih virov energije, kot so sončne in vetrne elektrarne. Sredstva EU so bila namreč namenjena tudi energetski sanaciji stavb, kar je pripomoglo k zmanjšanju porabe energije in izpustov toplogrednih plinov. Po podatkih ministrstva za kohezijo se je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji povečal z 18 odstotkov leta 2004 na ciljnih 25 odstotkov leta 2020.
Naslednja na seznamu naložb je okoljska infrastruktura. Več kot 450.000 prebivalcem, ki so že bili ali so na novo priključeni v javni sistem oskrbe s pitno vodo, je zagotovljena kakovostna pitna voda. Zgrajenih je bilo približno 950 kilometrov cevovodov, vključno s črpališči, vodohrani, čistilnimi napravami za pitno vodo in tako naprej. Več kot 420.000 prebivalcev bo zaradi naložb EU imelo koristi od boljšega čiščenja odpadnih voda. Zgrajenih je bilo približno 430 kilometrov kanalizacijskih cevi in objektov. Na novo je bilo zgrajenih ali posodobljenih deset čistilnih naprav, za vodovodne cevovode je bilo namenjenih 194 milijonov, za kanalizacijo pa 160 milijonov evrov.
Na področju elektronskih komunikacij so šla evropska sredstva za gradnjo omrežij, in sicer na območjih, kjer ni bilo na voljo ustreznih omrežij in tudi operaterji niso imeli interesa za gradnjo na podlagi svojih poslovnih načrtov. S sredstvi EU v okvirni višini 100 milijonov evrov je bil več kot 36.000 gospodinjstvom omogočen dostop do sodobnih digitalnih vsebin in storitev.
Številne so tudi naložbe v raziskave in inovacije, ki so povečale mednarodno konkurenčnost. V letošnjem letu je bilo uradno odprto najsodobnejše znanstveno središče – Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Center je prepoznan kot vzorčni projekt oziroma kot najsodobnejša znanstvena infrastruktura, ki bo pospešila razvoj doma in v regiji. Naložba je vredna približno 36 milijonov evrov, od tega 80 odstotkov predstavljajo kohezijska sredstva.
Na nacionalni in na lokalni ravni so zaživeli številni projekti na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialne vključenosti. Eden od takšnih programov je Projektno učenje mlajših odraslih, ki vključuje mlade od 15 do 29 let, ki so izpadli iz šolskega sistema in niso zaposleni. V zadnjih desetih letih je bilo v program vključenih več kot 5000 mladih, več kot 75 odstotkov jih je uspešno zaključilo program: nekateri so po zaključku nadaljevali šolanje in pridobili formalno izobrazbo, drugi so se zaposlili.
Študentske izmenjave
Vsako leto 2200 slovenskih študentov in mladih sodeluje v programu Erasmus+, ki jim omogoča študij ali prakso v tujini, kar bogati njihovo izobraževanje in jim omogoča pridobivanje mednarodnih izkušenj. Kot kažejo podatki ministrstva za kohezijo, se največ slovenskih študentov odloča za začasno selitev v Nemčijo, Španijo in Avstrijo, med partnerskimi državami pa so si v programskem obdobju 2014–2020 najraje izbrali Srbijo, Rusijo in Libanon. V Sloveniji najpogosteje gostimo študente iz Španije, Nemčije in Češke.
Evropska sredstva nas povezujejo tudi preko pohodnih in kolesarskih poti in združujejo s projekti evropske kulturne dediščine. V okviru kohezijske politike je bilo na novo vzpostavljenih skoraj 320 kilometrov novih kolesarskih poti.
