Glasovanje za listo SDS z Romano Tomc na čelu je v anketi napovedalo 22 odstotkov vprašanih. Ko od skupnega števila anketiranih (1000 oseb) odštejemo 19,5 odstotka neopredeljenih, anketni rezultat za SDS naraste v 27,4 odstotka že opredeljenih volilcev, to pa pomeni, da se stranka lahko nadeja treh poslanskih mandatov v prihodnjem evropskem parlamentu. Toliko jih ima tudi v sedanji sestavi.
Na volitvah 9. junija bomo sicer odločali o razdelitvi devetih mandatov, ki Sloveniji pripadajo v palači EP v Strasbourgu. GS za demokrati zaostaja za do deset odstotnih točk – namero, da podprejo to stranko, je izreklo dobrih 14 odstotkov vprašanih, kar med opredeljenimi znese 17,6 odstotka. Glede na trenutno razpoloženje javnega mnenja lahko torej Golobovi računajo na dva mandata.
Za petami največji vladni stranki pa je zunajparlamentarna Vesna, katere listo vodi izvrstni komunikator Vladimir Prebilič. Za zeleno Vesno je trenutno 11-odstotni delež javnega mnenja oziroma 14 odstotkov opredeljenih volilcev – dovolj, da bi bilo presenečenje, če si ta stranka ne bi izborila vstopa v EP, morda celo z dvema poslancema, če se bo njen vzpon v prihodnjih tednih nadaljeval.
Odločilna bo seveda volilna udeležba. Naša anketa kaže, da zaradi tega, ker bodo skupaj z volitvami potekali tudi poizvedovalni referendumi, na volišča ne bo prišlo bistveno več volilcev kot pred petimi leti.
V boj za razdelitev devetih mandatov se lahko vključijo še prenovljeni Socialni demokrati s kandidatom Matjažem Nemcem na čelu z 9,3-odstotno anketno podporo oziroma z 11,5 odstotka glasov med opredeljenimi. Junijske volitve bodo za stranko zelo pomembne, ker bodo pokazale, ali si je opomogla po aferi Litijska, ko je njena priljubljenost strmoglavila. Ninamediina merjenja za anketo Vox populi (objavljena bo v ponedeljek) potrjujejo, da se ratingi stranke zvišujejo, vprašanje pa je, ali ravno Socialnih demokratov na evropskih volitvah ne bo najbolj tepla poplava konkurenčnih strank na levi sredini, zaradi katerih se bodo glasovi tega volilnega bazena razdelili med šest tekmecev.
Na desni strani političnega prostora je v podobnem položaju krščanskodemokratska Nova Slovenija. Stranka si je pred petimi leti na evropskih volitvah izborila enega poslanca (izmed osmih!), a je bil njen tedanji volilni rezultat bistveno boljši od trenutnih anketnih izmer, ko se za NSi opredeljuje 6,3-odstotni delež vprašanih oziroma skoraj 8 odstotkov volilcev, ki vedo povedati, koga bodo volili.
Preostale stranke, ki so se prijavile v volilno tekmo, po podatkih naše javnomnenjske ankete nimajo stvarnih možnosti, da bi se lahko potegovale za sedeže v EP.
Referendumi ne bodo
vplivali na udeležbo
V anketiranje o volilnih in referendumskih namerah 9. junija smo vključili le anketirance, ki so na vprašanje, ali se bodo udeležili volitev, odgovorili z »verjetno da« (26,4 odstotka) in »zagotovo da« (39,7 odstotka). Ker izkušnje kažejo, da je dejanska volilna udeležba precej nižja od napovedane, je mogoče, da se bo na volišča odpravila le kakšna tretjina volilnih upravičencev, to pa lahko vpliva tudi na skladnost anketnih rezultatov z volilnimi. Z anketo smo tudi preverjali, ali bo na volilno udeležbo vplivalo to, da bodo evropske volitve potekale sočasno z referendumi. Le devet odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se bodo volitev udeležili, ker bodo potekale sočasno s posvetovalnimi referendumi, dobrih 80 odstotkov pa je odgovorilo, da bi na volitve šli tudi brez referendumov.
Kot kaže, se najvišja stopnja podpore nakazuje posvetovalnemu referendumu o dopustitvi gojenja in predelovanja konoplje, ko gre za njeno rabo v medicini. Tako rabo je podprlo 82 odstotkov vprašanih, opazno več, kot jih je naklonjenih gojenju in rabi konoplje za omejeno osebno rabo – 52,4 odstotka.
Vsi za preferenčni glas
Visoka podpora se obeta tudi uvedbi preferenčnega glasu v volitve poslank in poslancev državnega zbora, čemur je naklonjenih dobrih 72 odstotkov javnega mnenja. Presenečenje bi bilo, če ta inovacija v volilni zakonodaji ne bi bila deležna večinske referendumske podpore, saj prav evropske volitve potekajo z uporabo preferenčnega glasu, s katerim volilci določijo, kateremu kandidatu s strankine kandidatne liste dajejo svoj glas. Ta instrument udeleženci evropskih volitev množično uporabljajo, ne glede na strankarska prepričanja. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je tako, na primer, preferenčni glas uporabilo 83 odstotkov volilcev, ki so glasovali za listo SDS, in 86 odstotkov volilcev, ki so glasovali za listo SD. Uvedba preferenčnega glasu je edina, ki ima med volilci vseh strank, ki se bodo udeležile evropskih volitev, prevladujočo podporo. Sodeč po anketnih rezultatih pa ima ravno kandidat Vladimir Prebilič iz Vesne že zagotovljeno službo v evropskem parlamentu, saj je nosilec liste in najbolj znani kandidat na listi te stranke, zato bo zagotovo prejel največ preferenčnih glasov med vsemi Vesninimi kandidati.
Anketni rezultati kažejo tudi na prevladujočo podporo nameri, da parlament sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – to namero naj bi na posvetovalnem referendumu podprlo 58 odstotkov udeležencev tega glasovanja, slaba tretjina pa naj bi ji nasprotovala. Zdi se, da je pri odnosu do tega zakona v zadnjem času prišlo do opaznega premika v korist njegovih zagovornikov. Ko smo namreč odnos do uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja z javnomnenjsko anketo preverjali marca letos, so bila razmerja med zagovorniki in nasprotniki take rešitve bolj izenačena: takrat se je za sprejem zakona zavzelo 47 odstotkov anketirancev, 42 odstotkov pa je temu nasprotovalo
