V Sloveniji smo leta 2022 dobili novo Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) v državni lasti, potem ko sta v preteklosti dva poskusa vzpostavitve enotnega upravljanja javnega potniškega prometa že spodletela.
»Ne sme nam spodleteti«
»Tokrat nam ne sme spodleteti in nam tudi ne bo, saj je res že skrajni čas, da javni potniški promet, pri katerem v evropskem merilu zelo zaostajamo, končno dvignemo na višjo raven,« poudarja Miran Sečki, direktor družbe, ki po dveh letih od ustanovitve dobiva konkretnejše obrise.
»Vse, kar mi je bilo ob imenovanju avgusta 2022 predano v roke, je bil zakon o upravljanju javnega potniškega prometa na 13 straneh in akt o ustanoviti podjetja. Izdelati sem moral poslovni načrt, sistemizacijo, priskrbeti delovne prostore, opremo, kadre. Podjetje je bilo treba torej šele vzpostaviti. Do oktobra 2023 sem bil v podjetju sam, danes nas je 12,« Sečki razlaga, zakaj za družbo javnost doslej skorajda ni slišala. V teh dneh so predstavili prve rezultate dela v zadnjega pol leta.
Pod svoje okrilje so prevzeli medkrajevni avtobusni in železniški potniški promet ter pripravili projekt prenove medkrajevnih linij, s katerim želijo povečati privlačnost uporabe javnega potniškega prometa.
Če so se doslej vozni redi sestavljali ločeno, za avtobusni in železniški promet posebej, pri čemer prevozniki med sabo pogosto niso bili usklajeni, niti avtobusni ne, se bo to zdaj spremenilo. Nove vozne rede, za začetek avtobusne, je namreč pripravila in uskladila nova družba, ki bo izvajala tudi nadzor in bo prevoznike lahko tudi finančno kaznovala v primeru neizvajanja pogodbe.
Ključno je skrajšati čas prevoza
»Neusklajen sistem doslej ni bil vedno podrejen interesom potnikov, saj so se določene linije izvajale na podlagi zmožnosti in poslovnega modela koncesionarjev. Mi v ospredje vedno postavljamo potnika,« poudarja Sečki.
In kaj so glavne izboljšave, ki naj bi jih nov sistem prinesel potnikom in jih spodbudil, da bi avto zamenjali za avtobus ali vlak?
»Javni potniški promet je cenovno ugoden, vozni park je dober. Največja ovira je časovna nekonkurenčnost. Preučili smo dosedanje težave in na tej osnovi ponudili predvsem večje število odhodov avtobusov, povezave na določenih relacijah bodo na primer na vsako uro. Uvajamo več direktnih povezav, tudi po avtocestah in hitrih cestah, kar pomeni časovni prihranek. V primeru, ko morajo potniki prestopati, pa, kjer je mogoče, tako imenovane taktne vozne rede. Zadnje podrobnosti še vedno pilimo, seveda pa se bomo sproti stalno prilagajali potrebam,« razlaga Sečki. Podatki sicer kažejo, da število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prometu po padcu v času covida raste, in je lani z dobimi 34 milijoni prepeljanih potnikov preseglo številke iz leta 2019, k čemur naj bi prispevala tudi lani uvedena nova enotna vozovnica za celotno območje Slovenije.
Z novimi voznimi redi bodo javnost predvidoma seznanili do 20. junija. Do sprememb bo za zdaj prišlo pri medkrajevnih avtobusnih povezavah, ne pa tudi še pri železniških, ki so jih Slovenske železnice konec leta 2023 pripravile za pol drugo leto vnaprej. »Oblikovali smo delovno skupino s predstavniki Slovenskih železnic, ki bo pripravila integracijo avtobusnega in železniškega prometa do začetka leta 2026. Kjer je bilo mogoče, pa smo že zdaj uskladili avtobusne vozne rede z železniškimi tako, da na primer vlak ne odpelje malo pred prihodom avtobusa oziroma če sta zdaj vlak in avtobus odpeljala istočasno, smo avtobuse zamaknili.« V zvezi s pogosto kolizijo med tovornim in potniškim železniškim prometom pa Sečki pravi, da so njihov največji »sovražnik«, proti kateremu se borijo, avtomobili.
Preglednejše financiranje
Nova družba bo nekakšen most med ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki je odgovorno za prometno politiko in zagotavlja financiranje, ter izvajalci, avtobusnimi koncesionarji in družbo Slovenske železnice - potniški promet. Na področju medkrajevnega potniškega prometa začnejo nove, petletne koncesije veljati s 1. julijem. Medtem ko je bilo koncesionarjev doslej 20, so bili na zadnjem razpisu ministrstva za izvajanje javne službe v linijskem prevozu potnikov uspešni Avtobusni promet Murska Sobota, Arriva, Javno podjetje Ljubljanski potniki pomet (LPP) in Nomago. Z novimi koncesijskimi pogodbami, katerih ocenjena vrednost je 108 milijonov evrov letno, se spreminja tudi način financiranja, saj bodo vsi prihodki od prodanih vozovnic odslej šli na DUJPP in ne več prevoznikom, ki pa jim bo država mesečno plačevala po določeni stroškovni ceni na prevožen kilometer. »Takšen model je z vidika države boljši, saj nam omogoča pregled nad voznimi redi in finančnim tokom,« še pravi Sečki.
