V soboto bo minilo dve leti, odkar je prisegla aktualna vlada. Premier Robert Golob je po polovici mandata spomnil, da so koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica v državo vrnile normalnost in razelektrile napeto družbeno ozračje, ki je vladalo zaradi zapuščine prejšnje Janševe vlade. Velika črna pika delovanja pozicije je še vedno (ne)realizacija napovedanih reform, predvsem zdravstvene. Vprašanja se kopičijo okoli pokojninske reforme, davčna reforma pa se je razvodenila v davčne spremembe. Zamenjalo se je tudi že šest ministrskih imen. Po drugi strani pa se je vlada uspešno soočala z nepričakovanimi izzivi, to je z energetsko krizo in popoplavno sanacijo.
Golob je včeraj novinarjem uvodoma povedal, da ima koalicija včasih različne poglede na to, kako reševati probleme, a da na koncu vedno najdejo skupni jezik. Da se dostikrat skupaj smejijo, je dejal, in obenem priznal, da se tu in tam skregajo. Spomnimo recimo samo na nedavno afero Litijska, ki je dodobra skrhala odnose med SD in premierjem, ki je odlašal z razrešitvijo pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan. Koalicijske stranke so se ukvarjale tudi z internimi pretresi. Vodenje SD je po Tanji Fajon prevzel gospodarski minister Matjaž Han, vodenje Levice pa je ob dvigu levega krila stranke z Miho Kordišem na čelu od Luke Mesca prevzela ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Medtem ko se vrstijo ocene, da je politična legitimnost sedanje vlade tudi po dveh letih še vedno bolj povezana z zmago nad janšizmom kot s konkretnimi dejanji in dosežki, je Golob včeraj skupaj s prvakoma SD in Levice vztrajal, da so kljub zahtevnim razmeram ob poplavah, energetski krizi in naraščajoči inflaciji dosežki vidni. »Gospodarska rast v Sloveniji je med najvišjimi v EU, inflacija se je spustila z 10 na tri odstotke in je obvladljiva, brezposelnost pa je rekordno nizka.« Ob tem je izpostavil še uspešno črpanje kohezijskih sredstev, rastoče dobičke v gospodarstvu ter znaten dvig tako zagotovljene pokojnine kot tudi minimalne plače. Premier je prepričan, da bodo rezultati prinesli še en mandat.
Znova velike obljube
na področju zdravstva
Dodal je, da bo vlada pod njegovo taktirko tudi v prihodnje gradila na ravnotežju med socialno državo in razvojno prebojnostjo gospodarstva. Golob je še izpostavil, da je vlada na včerajšnji seji obravnavala prvi paket davčnih sprememb, ki je usmerjen v dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva, prav tako so obravnavali spremembe na področju zdravstvene dejavnosti. »Potrdili smo izhodišča, ki bodo pomenila revolucijo v našem javnem zdravstvenem sistemu. Po dolgih desetletjih smo se odločili, da bomo jasno in enkrat za vselej razmejili delovanje zasebnega in javnega,« je pogumno napovedal premier, ki se je s tovrstnimi velikimi obljubami nekajkrat že zelo opekel. Vlada je poleg tega sprejela izhodišča za prepoved trgovanja s koncesijami. Te bodo odslej vezane na nosilca zdravstvene dejavnosti. »Preprodajanje koncesij je pripeljalo v situacijo, da se danes te kopičijo v zasebnih rokah in nimajo več nobene zveze z zdravstveno dejavnostjo, ampak samo še z golimi poslovnimi odnosi,« je dejal Golob.
Na področju zunanje politike lahko vlada na seznam uspešno izpeljanih projektov uvrsti uspešnost kandidature za nestalno članico v varnostnem svetu Združenih narodov za leti 2024 in 2025. Javnost nestrpno pričakuje izpolnjevanje obljub o zagotovitvi 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Večjih premikov na tem področju pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost doslej ni predstavilo, bo pa vlada poskušala akutne razmere na nepremičninskem trgu reševati tudi z načrtovano časovno omejitvijo oddajanja stanovanj v kratkoročni najem.
Na področju skrbi za starejše se zatika pri »oživitvi« zakona o dolgotrajni oskrbi. Zapletlo se je že pri izvajanju prve pravice, pravice do oskrbovalca družinskega člana, pri čemer se vrstijo opozorila zaradi kroničnega pomanjkanja kadra. Pred velikimi izzivi je vlada tudi pri prenovi plačnega sistema. Dolgotrajna pogajanja zaznamujejo premori in večkratni zamiki napovedanih rokov, spremlja pa jih še val stavk in zahtev po višjih plačah. Golob je v luči izzivov včeraj sicer ponovil, da si je koalicija zadala številne cilje, ki se jih ne da uresničiti v enem mandatu.
O učinkovitosti vlade je včeraj diskutirala tudi opozicija. Poslanec NSi Jožef Horvat je o delu vlade dejal, da smo spremljali dve leti počasnega učenja. »Podobno kot svoje sodelavce tudi svoje obljube ta vlada meče čez ramo. 30 dni do specialista, 30.000 stanovanj za mlade, pokojninska in davčna reforma, to je samo nekaj ciljev, ki si jih je ta vlada zadala,« je med drugim oponesel Golobovi ekipi. Prvak SDS Janez Janša, ki je ocenil, da je sedanja vlada uresničila slabih 14 odstotkov tega, kar si je zadala, pa je bil kritičen predvsem do vladnih »dosežkov« na področju zdravstva, obvladovanja migracij, reforme plačnega sistema, stanovanjske politike in digitalizacije. Glede zadnjega je izpostavil: »Kako naj ljudje verjamejo, da je novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13.000 računalnikov?«
