Danes se v Evropski uniji začenjajo volitve v evropski parlament, na katerih bo okoli 373 milijonov volilnih upravičencev volilo novo sestavo 720-članskega parlamenta. Kdo bodo evropski poslanci naslednjih pet let, bo večinoma znano v nedeljo pozno zvečer, ko se bodo zaprla še zadnja volišča v Evropski uniji. Zadnji bodo volišča zaprli v Italiji.
Podobno kot volitve pred petimi leti so tudi tokratne volitve zelo pomembne za Evropsko unijo, saj bo sestava edine neposredno izvoljene institucije v Evropski uniji v marsičem določila tudi dinamiko povolilnega dogajanja glede delitve najpomembnejših položajev v Evropski uniji ter tudi programsko usmeritev EU v naslednji petletki. V Evropi ponovno grozi porast skrajne desnice, javnomnenjske projekcije različnim strankam s tega ksenofobnega desnega nacionalističnega pola napovedujejo od dvajset do trideset odstotkov več sedežev v evropskem parlamentu kot pred petimi leti.
V kratkem vodniku smo zbrali najzanimivejše podatke o evropskih volitvah.
1. Kako bodo potekale volitve v sedemindvajseterici?
Volitve se danes z rednim glasovanjem začenjajo na Nizozemskem. Jutri bo sledila Irska, v soboto pa bodo na volišča odšli Latvijci, Maltežani in Slovaki. Na Češkem bodo volitve trajale dva dni (petek in sobota), prav tako v Italiji (sobota in nedelja). Preostale države članice – vse si lahko same izberejo, kako bodo izvedle volitve v evropski parlament – bodo volišča odprle v nedeljo. Šele po zaprtju zadnjega volišča v Italiji se bo smelo začeti objavljati rezultate nacionalnih volitev.
2. Zakaj so volitve v evropski parlament pomembne?
Čeprav je izključna pravica zakonodajnih predlogov v skladu z evropsko pogodbo pri evropski komisiji, pa je parlament tisti, ki na koncu odločilno oblikuje zakonski predlog. Komisijo lahko tudi pozove k oblikovanju zakonskega predloga, si pa parlament želi tudi svojih zakonodajnih pristojnosti. S sprejemanjem evropske zakonodaje evropski parlament močno kroji nacionalne zakonodaje. Ima tudi zadnjo besedo pri sklepanju mednarodnih sporazumov EU, prav tako sprejema evropski proračun.
3. Kakšna volilna udeležba
se pričakuje?
Želja evropskih voditeljev, tudi politikov v Sloveniji, je, da bi bila udeležba čim večja, saj to daje večjo legitimnost izvoljenim poslancem in evropskemu parlamentu nasploh. Volilna udeležba je sicer od prvih evropskih volitev leta 1979 redno padala. Takrat je v devetih članicah evropske skupnosti v povprečju na volitve odšlo 62 odstotkov volilcev, ki so izvolili 410 poslancev evropskega parlamenta. Če je z naraščanjem števila članic z reformami naraščalo tudi število poslancev, pa je volilna udeležba upadala. Dno je dosegla leta 2014, ko je v Evropi v povprečju na volišča odšlo 42,6 odstotka ljudi. Na zadnjih volitvah leta 2019 se je povprečna volilna udeležba povzpela na 50,7 odstotka volilcev. Slovenija je bila z volilno udeležbo vedno krepko pod povprečjem. Leta 2019 je na volišča odšlo 28,89 odstotka volilcev (največ doslej). Razlog za poskok volilne udeležbe je bila predvsem večja udeležba mladih do 25 let (14-odstotni porast) in starih od 25 do 39 let (12-odstotni porast).
4. Ali povsod velja starostna meja 18 let?
Ne. Države članice lahko same določijo, od katere starosti bodo smeli volilci glasovati za poslanske sedeže njihove države. Večina članic vztraja pri starostni meji 18 let, več držav pa glasovanje na evropskih volitvah omogoča že s šestnajstimi leti. To so Nemčija, Belgija, Malta in Avstrija. V Grčiji smejo volilci na evropske volitve od sedemnajstega leta naprej.
Še bolj kot po starostni meji za pridobitev aktivne volilne pravice se članice razlikujejo po starostni meji za pridobitev pasivne volilne pravice na volitvah v evropski parlament. Večina članic (15), med njimi tudi Slovenija, dovoli kandidirati osemnajstletnikom, devet članic (predvsem iz vzhodne Evrope) se je odločilo, da morajo biti kandidati stari najmanj 21 let, v Romuniji celo 23 let. Daleč najvišjo starostno mejo za kandidiranje na evropskih volitvah pa imajo v Grčiji in Italiji – 25 let.
5. Je glasovanje obvezno?
Večinoma ne. Obvezno glasovanje so v svoje zakonodaje zapisali zgolj v štirih članicah sedemindvajseterice. Da se odpravijo na volitve, oblasti pričakujejo od državljanov in registriranih stalnih prebivalcev iz drugih članic EU v Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu in Grčiji. In še ena zanimivost: v Grčiji glasovanje ni obvezno za starejše od 70 let ali tiste, ki so bili na dan volitev v tujini.
6. Koga naj volim?
Tako kot pri vsakih volitvah je volilna izbira odločitev vsakega volilca posebej. V evropskem parlamentu je ta čas zastopanih sedem evropskih političnih skupin, v katere se umešča večina nacionalnih političnih strank. Obstaja tudi skupina nepovezanih poslancev, ko se posamezniki in stranke niso odločili za evropsko strankarsko povezovanje. V Sloveniji se za devet poslanskih sedežev poteguje 11 strankarskih list oziroma 98 kandidatov.
