Državni zbor je včeraj razpravljal o priznanju Palestine, odločanje o tem je bilo zaradi političnih nasprotovanj odloženo. Izraelsko-palestinska vojna v Gazi se je medtem nadaljevala, število njenih smrtnih žrtev je zraslo na 36.470 ljudi, kar polovica umrlih naj bi bila mladoletnih.

Kolumna nekdanjega ravnatelja mariborske druge gimnazije nas je spodbudila, da smo začeli raziskovati, ali bi bilo mogoče izvesti evakuacijo najbolj ogroženih otrok iz Gaze ter njim in njihovim materam zagotoviti zatočišče v Sloveniji. Preverjali smo, s katerimi ovirami bi se lahko soočili izvajalci takega projekta, od sporazuma z izraelskimi oblastmi, transferja otrok iz Egipta v Slovenijo do zagotovitve dovoljenj otrokom in njihovim skrbnikom za začasno prebivanje v naši državi. Po večtedenskem raziskovanju smo ugotovili, da reševanje mladoletnih oseb iz Palestine ne bi bilo misija nemogoče, če bi se slovenske oblasti postavile na čelo takih prizadevanj oziroma bi jih odločno podprle.

Komentar Mirana Lesjaka: Pomagajte vsaj otrokom!

Več vprašanj o tem smo poslali pristojnim vladnim oziroma državnim organom. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je nemudoma odzvala. Zagotovila je, da »bo podprla vsak napor, da se iz sedanjega pekla v Gazi evakuira čim več otrok in njihovih družin, za kar je potrebno sodelovanje pristojnih resorjev in naše diplomatsko-konzularne predstavniške mreže«. Naklonjenost projektu so izrazile tudi slovenske nevladne organizacije. Zdaj sta na potezi vlada in tudi opozicija ...

Strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, predvidevajo, da bi bilo največ težav s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj in soglasij za evakuacijo mladoletnih beguncev in njihovih skrbnikov iz Izraela oziroma Gaze v Egipt (reševane osebe bi morale v Egipt vstopiti na mejnem prehodu Rafa), s sprejetjem v Egiptu in njihovo čim hitrejšo napotitvijo neposredno v Slovenijo brez postankov v tretji državi. Izziv za domačo birokracijo pa bi predstavljala zagotovitev vse potrebne dokumentacije, ki bi beguncem omogočala namestitev in začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Slovenija bi seveda morala predhodno pripraviti tudi seznam oseb, ki bi jih želela evakuirati iz Gaze.

Ta seznam je zahtevan zaradi dveh razlogov. Izrael želi vedeti, kdo zapušča »njihovo« ozemlje, Egipt pa, kdo vstopa v državo. Seznam bi predvidoma vključeval predšolske otroke in njihove matere ter še druge mladoletne osebe. Unicef Slovenija ocenjuje, da je na območju Gaze vsaj 17.000 otrok brez spremstva ali ločenih od družin, kar reševanje dodatno otežuje. »V teh nejasnih razmerah je izjemno težko preveriti vse okoliščine bivanja nekega otroka. Ker lahko pride do neželenih ločitev od staršev ali razširjenih družin, je treba vse morebitne selitve v času vojnih razmer izpeljati izjemno previdno. Pri vseh postopkih, ki zadevajo otroka, mora biti vedno v središču otrokova največja korist, da ne pride do zlorab,« opozarjajo v Unicefu Slovenija.

48-urno okno

Osebe na seznamu bi bilo treba, kot rečeno, v Egipt evakuirati skozi mejni prehod Rafa. Pri tem bi lahko – poleg uslužbencev naših diplomatsko-konzularnih predstavništev v Egiptu in Izraelu – pomagale določene nevladne organizacije, kot je recimo Rdeči križ, ki imajo dostop do palestinskega ozemlja. A za vstop v Egipt je treba plačati. Po neuradnih podatkih naj bi Egipt zahteval minimalno 5000 dolarjev za prehod odrasle osebe in 2500 dolarjev za prehod mladoletne, stroške pa bi najverjetneje morala kriti Slovenija. Po prihodu v Egipt bi imeli organizatorji reševanja na voljo 48 ur – tako dolgo smejo namreč Palestinci bivati v Egiptu brez potrebnih dovoljenj – da bi mladoletne begunce in njihove skrbnike vkrcali na letalo, ki bi iz Egipta v Slovenijo poletelo brez vsakršnih postankov. Leta 2009, ko je Slovenija na pobudo predsednika republike Danila Türka sprejela ranjene otroke iz Palestine, je direktni let iz Tel Aviva opravila Adria Airways, pozneje pa tudi družba Jordan Aviation.

Glede na to, da imamo v Sloveniji že nekaj izkušenj z reševanjem tujih državljanov z vojnih območij, imamo za to vzpostavljen tudi pravni mehanizem. Kljub temu se zatakne tudi medijem, ko vladne organe prosijo za nujna pojasnila.

Na ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) smo naslovili vprašanje, ali v vladnih krogih sploh potekajo kakšni pogovori o tem, da bi mladoletne žrtve vojne prepeljali v Slovenijo. Zagotovili so nam, da si Slovenija prizadeva poiskati rešitve za sprejem žrtev vojne iz Gaze, zlasti mladoletnih oseb. Prav tako naj bi potekala redna komunikacija znotraj mehanizma EU na področju civilne zaščite. »V Sloveniji potekajo pogovori z različnimi deležniki in institucijami, ki bi rehabilitacijo lahko izvajale, ter medresorski dialog o zagotovitvi potrebnih dovoljenj in finančnih sredstev,« dodajajo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje smo vprašali, kako bi mladoletnim osebam zagotovili nadaljevanje šolanja, medtem ko traja vojna v Gazi. Odgovorili so, da je zanje to za zdaj preveč hipotetično vprašanje, da bi lahko nanj odgovorili, oziroma da bi v takem primeru najprej počakali na vladne direktive. Neuradno smo izvedeli, da se kar nekaj mladoletnikov iz Palestine že šola na daljavo oziroma prek spletnih platform. Takšno vrsto šolanja bi jim lahko omogočili tudi pri nas.

Glede pravnega postopka pri opredelitvi oseb, ki bi jih Slovenija reševala s palestinskega ozemlja, smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa se je zavilo v molk. Neuradni viri so nam zagotovili, da nerešljivih pravnih problemov v zvezi s tem ni, saj določeni okviri tako znotraj države kot na ravni EU že obstajajo. Povedano drugače: če bi se Slovenija odločila izvesti opisano reševalno akcijo, bi se vsi mehanizmi zagnali tisti trenutek, ko bi vlada sprejela ustrezne odločitve.

Neuradni viri vladi tudi svetujejo, da bi projekt izvedla v sodelovanju z nekaterimi arabskimi državami – kot že v preteklosti – in v partnerstvu s še kakšno zahodno državo.