Slovenija je v ciljni ravnini posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) – desetletnega strateškega načrta, ki naj bi podal odgovor na vprašanje, katere energetske in podnebne cilje bomo dosegli do leta 2030. »Posodobitev zahteva evropska zakonodaja. Odslikavala naj bi tudi povečane podnebno-energetske cilje, ki so bili sprejeti z evropskim zelenim dogovorom,« je ob včerajšnji predstavitvi dopolnjenega osnutka posodobitve NEPN pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
Čaka nas izstop iz premoga
V posodobljenem načrtu bo, kot je dejala, upoštevano tudi dejstvo, da nas zelo verjetno čaka pospešen izstop iz premoga. »V zadnjih dveh letih smo vsi skupaj ugotovili, da bo Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) zaradi izjemno zahtevnega poslovnega okolja zelo težko zdržala do leta 2033. Pričakuje se, da bo izstop iz premoga morda potreben že do konca tega desetletja,« je dejala. V novem NEPN so zato po njenih besedah izstop iz premoga povezali z doseganjem 55-odstotnega zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov. Evropski cilj zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 bomo torej dosegli le, če bomo TEŠ zaprli že do konca tega desetletja. V nasprotnem primeru bomo emisije zmanjšali le za 35 odstotkov. Daleč od evropskih ciljev smo tudi pri emisijah iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami. Te naj bi glede na dopolnjeni osnutek do leta 2030 zmanjšali za 28 odstotkov, medtem ko evropska komisija pričakuje zmanjšanje za 40 odstotkov. Zmanjšanje emisij je po novem predvideno v vseh sektorjih – za en odstotek tudi v prometu, kjer je prejšnji osnutek posodobitve NEPN še vedno predvideval zvišanje emisij.
Največ težav so imeli po besedah državne sekretarke tudi tokrat pri definiranju ciljev na področju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, kjer so cilj do leta 2030 naposled določili pri vsaj 33-odstotnem deležu obnovljivih virov. To je šest odstotnih točk več, kot določa NEPN iz leta 2020, vendar občutno manj od cilja EU pri več kot 42,5 odstotka. »Glede na naše nacionalne danosti in specifike, predvsem zelo visoko rabo energije v sektorju prometa, bi bilo več kot 33 odstotkov zelo težko doseči,« je komentirala državna sekretarka.
Gradili bi nove velike hidroelektrarne
Vodja konzorcija za posodobitev NEPN iz Centra za energetsko učinkovitost na Instututu Jožefa Stefana (IJS) Stane Merše je izpostavil, da novi NEPN krepi ambicioznost pri učinkoviti rabi energije in predvideva, da raba končne energije do leta 2030 ne bo presegla 50,2, teravatne ure, kar bi pomenilo zmanjšanje za 11,1 odstotka glede na naš cilj iz leta 2020 in približanje evropskemu cilju zmanjšanja za 11,7 odstotka.
Za zmanjšanje energetske odvisnost novi NEPN predvideva tudi cilj vsaj 85-odstotne oskrbe z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in stoodstotno do leta 2040. Za dosego teh ciljev osnutek po letu 2030 predvideva dva možna scenarija: prvi je scenarij z novo jedrsko elektrarno in drugi brez nje – oba pa predvidevata vlaganje v proizvodnjo iz obnovljivih virov.
Novi NEPN po besedah Tine Seršen poudarja tudi vlogo velikih hidroelektrarn, ki bi pomagale zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in uvozno odvisnost od zemeljskega plina in elektrike ter bi zlasti v zimskem času omogočile zanesljivo oskrbo in sistemsko podporo drugim bolj nestanovitnim obnovljivim virom. Po ocenah je dodatnega potenciala pri hidroelektrarnah za okoli 500 megavatov moči, kar pomeni približno štiri velike hidroelektrarne.
Države članice EU naj bi posodobljene NEPN evropski komisiji predložile do konca tega meseca, vendar na pristojnem ministrstvu pričakujejo, da bodo po koncu celovite presoje vplivov na okolje osnutek prenovljenega NEPN vladi v sprejem predložili šele konec poletja, zato bo ta v Bruselj romal z zamudo.
