Delež volilcev, ki ne vedo povedati, za koga bodo glasovali na volitvah 9. junija, se je ob tem krepko znižal. Če je bilo po anketi Ninamedie o volilnih namerah, ki smo jo objavili pred štirinajstimi dnevi, neopredeljenih 23 odstotkov vprašanih, jih je tokrat le še 14,9 odstotka. Največ je s tem pridobilo GS.
Po naših podatkih se je volilna preferenca te stranke na evropskih volitvah zvišala za štiri odstotne točke oziroma za 20 odstotkov v primerjavi z našo zadnjo anketo: kandidatno listo GS z Ireno Joveva bi obkrožilo 21,3 odstotka opredeljenih anketirancev. Povečala se je tudi volilna preferenca SDS – podpora liste te stranke z Romano Tomc se je zvišala za 18 odstotkov, zato ima SDS trenutno 29-odstotni delež med volilci, ki vedo povedati, za koga bodo glasovali, in zagotavljajo, da se bodo udeležili volitev.
V desnem delu političnega prostora to pušča posledice: možnosti Nove Slovenije v volilnih kabinah 9. junija so se znižale na 7 odstotkov opredeljenih, vzniknila pa je konkurenčna ji Slovenska ljudska stranka, ki je s 6,8-odstotnim deležem med že opredeljenimi volilci z uradnimi krščanskimi demokrati domala izenačena. Močno je upadla tudi popularnost Prebiličeve Vesne: pred štirinajstimi dnevi je njen delež med volilci, ki vedo, koga bodo volili, znašal 14,1 odstotka, tokrat pa znaša 11,5 odstotka, torej dobrih 18 odstotkov manj.
Poslabšale so se tudi možnosti Socialnih demokratov – pred štirinajstimi dnevi je namero, da volijo to stranko, izreklo 11,5 odstotka opredeljenih anketirancev, tokratni rezultat SD pa znaša 9,3 odstotka. Skromnejše rezultate beležijo tudi Levica (ne glede na to, da je v času med obema anketama zagnala volilno kampanjo Varnost) in Grošljevi Zeleni Slovenije.
Namero, da bodo glasovali za demokrate, pogosteje navajajo moški (56 odstotkov) kot ženske, obratno pa si lahko Vesna obeta več ženskih (55 odstotkov) kot moških glasov. Podobno velja tudi za Novo Slovenijo, medtem ko so Socialni demokrati stranka z najbolj uravnoteženo spolno strukturo volilcev.
Tudi iz tokratne ankete izhaja, da ima Nova Slovenija nadpovprečno visok delež mladih volilcev (do 30 let), dobro četrtino, kar je celo več, kot ima mladih volilcev Levica (18 odstotkov). NSi ima ob tem razmeroma visok delež volilcev v najvišji izobrazbeni skupini (32 odstotkov), presegajo jo Levica in Zeleni Slovenije. Stranke Levica, GS in Vesna so bolj urbane stranke, večina njihovih volilcev (55 ali več odstotkov) prihaja iz mestnih okolij, večina volilcev strank SDS, SD in SLS pa živi na podeželju. Med neopredeljenimi, tistimi, ki še ne vedo, za koga bi glasovali 9. junija, je največ moških (56 odstotkov), izstopajo tudi mlajši volilci (od 31 do 45 let) in ljudje z univerzitetno visoko ali še višjo izobrazbo.
Kaj pričakovani volilni rezultati pomenijo za končne volilne izide, ko bo treba razdeliti devet poslanskih sedežev, kolikor jih v evropskem parlamentu pripada Sloveniji? Tega, kako se bodo razdelili ti sedeži med strankami, v resnici ni mogoče zanesljivo napovedati, o razdelitvi mandatov bodo odločili volilna udeležba in volilni dosežki posameznih strank, še posebej v levem delu političnega prostora, kjer se za iste volilce bori množica strank; naša tokratna anketa ob tem kaže, da se z vzponom SLS negotovost pojavlja tudi na desnici.
Zmagovalka volitev bo zagotovo SDS, ki ima trenutno veliko prednost pred tekmeci. A spet ne tolikšno, da bi lahko bila zanjo nagrajena z rekordnim številom mandatov (na primer petimi), če bo Gibanju Svoboda uspelo, da do volitev ohrani sedanji rezultat ali se še okrepi, ravno GS lahko namreč SDS kakšen sedež »odškrne« v svojo korist. Dramatično nedeljsko noč, ko bo šlo za to, komu bo pripadel deveti poslanski sedež, anketni rezultati napovedujejo vsaj dvema strankama, NSi in SLS, ki sta domala izenačeni.
Špekulacije o mandatih
Ob opozorilu, da ni mogoče zanesljivo napovedati volilnega izida, pa je mogoče predstavljene anketne rezultate prevesti v bolj ali manj verjetno špekulacijo. To opiramo na predvidevanje, da bo volilna udeležba okoli 33-odstotna. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bila udeležba sicer 28,89-odstotna, a ker bo tokrat volilni dan tudi referendumski dan in bodo zagovorniki oziroma nasprotniki legalizacije »evtanazije« in »trave« s tema dvema referenduma dodatno spodbujeni za obisk volišč, predvidevamo, da bo volilna udeležba za nekaj odstotnih točk višja, kot je bila leta 2019.
V špekulativni izračun števila mandatov smo vključili tudi oceno, da bo od vseh oddanih glasovnic okoli dva odstotka neveljavnih. Če bi ti dve predpostavki obveljali, bi izmerjeni anketni rezultati pomenili, da bi SDS lahko pričakovala štiri poslanske mandate, GS dva, Vesna enega in SD enega. Za deveti sedež v Strasbourgu pa se trenutno borijo NSi, SLS in tudi GS oziroma stranke, ki bodo takrat, ko se bo dodeljeval deveti poslanski sedež, imele na zalogi še zmeraj okoli 38.000 »neobračunanih« volilnih glasov.
Deljeno o konoplji
Ker se je razmahnila tudi predreferendumska kampanja in so se vanjo dejavno vključile tudi politične stranke, so se razbistrila stališča o vprašanjih, o katerih naj bi se izjasnjevali na treh posvetovalnih referendumih. Referendum o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah poslancev državnega zbora je edini, pri katerem je mogoče zanesljivo napovedati, da bo ta namera potrjena. Uvedbo preferenčnega glasu naj bi podprlo okoli 80 odstotkov glasovalcev oziroma za deset odstotkov več udeležencev referenduma, kot je to kazalo pred štirinajstimi dnevi.
Najbolj negotov je izid posvetovalnega referenduma o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo: okoli 50 odstotkov tako pridelavo »trave« podpira, 41 odstotkov temu nasprotuje. Bolj enoznačna so razmerja pri vprašanju, ali je treba dopustiti gojenje in predelavo konoplje za medicinske namene: skoraj tri četrtine vprašanih je temu pritrdilo, ena petina taki proizvodnji konoplje nasprotuje.
In končno: ali naj parlament sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Pred štirinajstimi dnevi je bilo glede tega 12 odstotkov neodločenih, danes jih je 8 odstotkov; tedaj se je za sprejetje takega zakona izreklo 58 odstotkov anketiranih, tokrat smo jih našteli blizu 55 odstotkov. Najbolj je porasel delež nasprotnikov uvedbe pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – s 30 na 37 odstotkov. Če bo Gibanje Svoboda ohranilo svojo sedanjo volilno privlačnost, bo to močno vplivalo tudi na referendumski izid o »evtanaziji« – 85 odstotkov volilcev te stranke se namreč zavzema za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (in tudi 75 odstotkov volilcev Vesne). Po drugi strani pa med vodilnimi strankami ta zakon najbolj odločno zavračajo volilci SDS – 23 odstotkov jih je navedlo, da bodo glasovali njemu v prid.
Glede drugega takega nevralgičnega vprašanja, namreč, ali naj država dopusti gojenje in pridelavo konoplje za osebno rabo, se je za izreklo 86 odstotkov volilcev GS, polovica volilcev Vesne in slaba tretjina volilcev SDS.
