Na posvetovalnem referendumu se bomo v zvezi s konopljo izrekali o dveh vprašanjih: ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene ter ali naj dopusti gojenje in posedovanje konoplje tudi za omejeno osebno rabo.
»Učinkovanje konoplje je raziskano v teoriji in praksi, a se je zaradi predsodkov in pretiranih, nesmiselnih omejitev ne uporablja dovolj,« meni poslanec Gibanja Svoboda in osrednji zagovornik sprememb Darko Krajnc, ki se mu zato zdi prav, da se do teh občutljivih vprašanj opredelijo državljani na posvetovalnem referendumu in tako dajo signal odločevalcem, kako naj uredijo to področje.
Uporaba konoplje je v slovenski medicini dovoljena že vrsto let, nista pa pri nas dovoljena njeno gojenje in predelava za ta namen (dovoljeno jo je predelovati za prehrambne in industrijske namene), zato vse konopljine pripravke, ki jih predpisujejo zdravniki, uvažamo. Predlagatelji menijo, da bi z zakonsko ureditvijo gojenja in predelave konoplje v medicinske namene zmanjšali potrebo po uvozu večinoma sintetičnih in dragih preparatov ter bolnikom izboljšali dostopnost do kakovostnih in cenovno ugodnih zdravil iz naravno pridelane konoplje. V ta namen naj bi država podelila koncesijo enemu ali več podjetjem. Nasprotniki bolj kot to, kje je konoplja zrasla, poudarjajo pomen uporabe registriranih zdravil.
Ministrstvo: Dostopnost je zagotovljena
Na ministrstvu za zdravje na naše vprašanje, ali bi bilo glede na razmeroma majhno rabo upravičeno pri nas vzpostaviti tudi sistem gojenja in predelave konoplje v medicinske namene, niso jasno odgovorili, so pa poudarili, da je ministrstvo skupaj z javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke ter stroko v zadnjih letih že uredilo dostop do praktično vseh registriranih in uveljavljenih zdravil na osnovi konoplje, ki so dostopna v drugih državah Evropske unije ali v drugih najrazvitejših državah sveta. Če neko zdravilo ni dostopno, pa uvoz za bolnike omogočijo prek začasnega dovoljenja za uvoz. Možno je tudi predpisovanje standardiziranega ekstrakta cveta konoplje ter kanabinoidov v obliki posušenih cvetnih in plodnih vršičkov konoplje, kar sicer še ni vpeljano v rutinsko uporabo, je pa natančnejši način uporabe že opredeljen v strokovnih smernicah, ki so jih pripravili na Onkološkem inštitutu. Za vse farmacevtsko standardizirane oblike zdravil iz konoplje je zagotovljeno tudi celotno pokritje stroškov teh zdravil iz sredstev ZZZS.
Bolj varna ali le pogostejša uporaba?
Več delitev sproža drugo referendumsko vprašanje, pri katerem tudi ni jasnega odgovora, kaj naj bi sploh pomenila omejena osebna raba konoplje. V primeru morebitne podpore volilcev bi bile zato mogoče različne interpretacije in zakonske rešitve. Darko Krajnc omenja možno ureditev po zgledu Nemčije, kjer je od aprila dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti in 50 gramov doma, pa tudi gojenje do treh sadik, ni pa dovoljenja prodaja.
S smiselno ureditvijo gojenja in posedovanja za osebno rabo, ki jo podpirajo v vseh treh koalicijskih in nekaterih neparlamentarnih strankah ter društvih, naj bi se po mnenju Krajnca izognili pretirani kriminalizaciji in pregonu ljudi, ki pogosto gojijo konopljo za lastno uporabo ali lajšanje bolečin zase ali za svoje bolne svojce. Bolj svobodna ureditev naj bi prispevala predvsem k omejitvi črnega trga, povečanju nadzora nad kakovostjo in s tem k varnosti uporabe, zvišanju davčnih prilivov in zmanjšanju pritiska na pravosodje. »Bo pa treba poskrbeti za ozaveščanje o varni rabi in za potrebne omejitve, ki veljajo tudi za druge psihoaktivne snovi (alkohol, cigarete),« še meni Krajnc.
Odločno proti kakršni koli legalizaciji in deregulaciji konoplje za osebno rabo so poleg politične opozicije predvsem številni zdravstveni strokovnjaki, saj po njihovem prinaša pomembna tveganja za zdravje posameznikov in vse družbe – od porasta uporabe konoplje zlasti med mladimi, pri katerih je uporaba povezana s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi in nižjimi učnimi dosežki, povečanja tveganj za duševne motnje in zastrupitev s konopljo do tveganj za poslabšanje prometne varnosti in nesreč na delovnem mestu. »Na podlagi izkušenj držav, ki so se v minulih letih odločile za deregulacijo konoplje, vemo, da se z večjo dostopnostjo povečuje njena uporaba in da se za uporabnike, ki konopljo uporabljajo dlje časa, povečuje verjetnost, da bodo prešli na izdelke z višjo vsebnostjo THC. Jasno je že tudi, da ilegalni trg s konopljo na račun legalizacije konoplje ne izgine,« so opozorili.
Gašper Friškovec, odvetnik, podpornik spremembe zakonodaje na področju konoplje
Pozdravljam in podpiram idejo o spremembi zakonodaje na področju konoplje. Državljani bomo 9. junija glasovali na tako imenovanem posvetovalnem referendumu, kar pomeni, da referendumski izid ne bo prinesel nikakršnih (zakonskih) sprememb. Ne glede na to se mi zdi pomembno, da se o tem vprašanju začnemo pogovarjati.
Na področju obravnave konoplje bi se morali pridružiti tistim državam, ki so ugotovile, da obstoječa politika prepovedanih drog, ki temelji predvsem na prepovedi, ne deluje, in si zato prizadevajo za razvoj izvedljivih in učinkovitih alternativ trenutni ureditvi konoplje. Glavni cilj in namen spremenjene zakonodaje mora biti varovanje in spodbujanje javnega zdravja, zaščita mladih in zmanjševanje črnega trga. Regulacijski model, ki ubere srednjo pot med ekstremoma popolne prepovedi in povsem nereguliranih prostih trgov, je najprimernejši za doseganje pravkar navedenih ciljev. Ob tem je treba izrecno poudariti, da se v vseh državah, ki so šle v spremembo ureditve, kakršna koli sprememba striktno nanaša zgolj na polnoletne osebe in jasno onemogoča dostop mladoletnikom.
Kar zadeva vprašanje gojenja in pridelave v medicinske namene, je pomembno pojasniti, da to ne pomeni, da bo vsakdo lahko gojil konopljo za 'samozdravljenje', temveč bi takšna ureditev ustvarila potrebno pravno podlago za proizvodnjo konoplje v medicinske namene, ki bi jo na podlagi dovoljenja pod strogimi in nadzorovanimi pogoji izvajali pravni subjekti z ustreznim znanjem in infrastrukturo, kar bi bilo skladno s 23. in 28. členom enotne konvencije Združenih narodov o drogah iz leta 1961. V skladu s trenutno veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji se namreč na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, konoplja lahko goji samo za prehrambne in industrijske namene. Omogočanje gojenja in predelave v medicinske namene ne bi pomenilo le neodvisnosti in samooskrbe na tem področju, temveč bi imelo tudi pozitivne proračunske in širše ekonomske posledice, ne nazadnje pa bi, kot ugotavlja evropska komisija, gojenje konoplje prispevalo k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora, saj ima konoplja številne okoljske koristi, kot so skladiščenje ogljika, preprečevanje razvoja bolezni, preprečevanje erozije tal ...
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in predstavnik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, nasprotnik legalizacije konoplje za osebno rabo
Rabo konoplje v medicinske namene načeloma podpiramo, kjer za to obstajajo neizpodbitni znanstveni in klinični dokazi s podporo medicinske stroke. To področje je ne nazadnje v Sloveniji relativno dobro urejeno. Vedno pa so možne dodatne izboljšave, tudi v smeri morebitnega gojenja in predelave konoplje na območju Slovenije. Glede na to, da je Slovenija relativno majhen trg za tovrstno rabo konoplje, se zdi nadgradnja zakonske ureditve v tej smeri nesmiselna in neracionalna. To vprašanje bi bilo smiselno urediti le ob predpostavki, da bi resna slovenska podjetja z izkušnjami in referencami na tem ali sorodnih področjih na podlagi podeljene koncesije države in strogih standardov, ki veljajo za vsa zdravila, gojila in predelovala konopljo za medicinsko rabo tudi za druge (tuje) trge. Dejstvo je, da za tovrstna strokovna ali politična vprašanja ne bi bilo treba sklicevati referenduma in bi to lahko uredili z medresorskim usklajevanjem ter podporo medicinske in drugih vpletenih strok.
Po drugi strani odločno nasprotujemo legalizaciji gojenja in posedovanja konoplje za (omejeno) osebno rabo, saj bi s takšno ureditvijo sprožili bistveno več problemov kot pa morebitnih rešitev, na katere prisegajo predlagatelji referenduma. V tistih državah (zlasti v nekaterih zveznih državah ZDA in Kanadi), kjer so sprejeli ohlapnejše ukrepe glede konoplje za psihoaktivno rabo, je v zadnjem desetletju prišlo do izrazito negativnih trendov in posledic. Med njimi velja omeniti zlasti precej večjo razširjenost rabe konoplje v psihoaktivne namene med mladostniki in mlajšimi odraslimi, poslabšanje duševnega zdravja mladostnikov in mlajših odraslih, povečano število urgentnih sprejemov v bolnišnicah zaradi zastrupitev in prekomernih odmerkov ob zelo visoki vsebnosti THC v produktih iz konoplje, povečano število primerov poškodb pljuč (ob uporabi elektronskih naprav za uparjanje, tako imenovanih vejpov), povečanje števila prometnih nesreč pod vplivom konoplje ter večjo rabo konoplje med nosečnicami.
