Manj birokratskih težav pri reševanju otrok s palestinskega ozemlja vidijo nevladne organizacije. Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) meni, da se Slovenija lahko kadar koli odloči, da bo sprejela Palestince. »Pravni red EU v ta namen Sloveniji omogoča, da izda vizume iz humanitarnih razlogov. Lahko pa izda tudi dovoljenja za prebivanje, enako kot so jih izdali za Afganistance, ki so bili evakuirani, potem ko so Kabul zavzeli talibani,« je dejala. »Gre za politično odločitev, za katero niso potrebni nobeni novi zakonodajni okviri, saj pravne podlage za tako imenovane dopolnilne poti že obstajajo. Nevladniki smo predlagali, da bi se za Palestince iz Gaze dopolnilne poti uvedle na način, da bi ob prihodu pridobili mednarodno zaščito. To bi jim omogočilo dostop do pravic in sistema, ki ga potrebujejo za uspešno integracijo. To tudi pomeni, da za njihov sprejem ne bi bilo treba vpeljati novega sistema, saj jih lahko sprejmemo v okviru obstoječega. Kapacitete za tovrsten sprejem so.«

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije poudarjajo, da bi ZPMS pobudo civilne iniciative ali vladno direktivo nemudoma podprla in se vključila v projekt. Iniciativa Glas ljudstva prav tako podpira pobudo. Izpostavljajo, »da je treba omogočiti prihod na varen in zakonit način, da otroci ne bi bili na nevarni poti podvrženi tihotapcem in različnim oblikam izkoriščanja, ob prihodu pa bi jim morali zagotoviti ustrezen status – status mednarodne zaščite. Samo ta jim bo namreč omogočil dostop do pravic in storitev, ki jih nujno potrebujejo za dostojno bivanje in uspešno vključitev v Sloveniji.« Enakega mnenja so tudi pri Unicefu Slovenija. Pri Amnesty International Slovenija pa pravijo, da obstajajo različni mehanizmi, ki jih država pri takem reševanju lahko izkoristi. Ob tem »pozivajo k vzpostavitvi varnih in zakonitih poti, ki lahko temeljijo na humanitarnih vizumih ali združevanju družin«.

Pomagali bi pri integraciji

Če bo Sloveniji uspelo iz Palestine prepeljati mladoletne osebe s spremstvom ali brez, bo treba poskrbeti tudi za njihovo namestitev in integracijo. Ker od ministrstva za notranje zadeve nismo dobili odgovora, kako bi tak postopek potekal in kje so, če so, na voljo ustrezne kapacitete, smo enako vprašanje zastavili nevladnim organizacijam. Pri ZPMS odgovarjajo: »Palestinskim otrokom bi, ko bi prispeli v Slovenijo, pri ZPMS ponudili podporo glede na razpoložljive finančne in materialne resurse, zbrane za ta namen.« Poudarjajo, da so podobno storili, ko smo v Sloveniji sprejeli ukrajinske otroke. Regvarjeva pojasnjuje, da ima država proste kapacitete za tiste, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, zato pri PIC menijo, da kapacitete za sprejem mladoletnih oseb iz Palestine nikakor ne bi smele biti problem.