Stranka SDS je v ponedeljek vložila predlog za posvetovalni referendum, kar bi glede na poslovnik DZ za 30 dni zamaknilo odločanje o vladnem predlogu za priznanje Palestine. Koalicija je nato mrzlično iskala možnosti, kako proceduralno zaobiti manever SDS, ki po njihovi oceni ni služil ničemur drugemu kot zavlačevanju postopka. Ko je sestavila scenarij, po katerem naj bi zaobšla blokado največje opozicijske stranke, je ta svoj referendumski predlog umaknila, češ da iz tehničnih razlogov. Poteza se je pozneje izkazala za nov proceduralni manever, saj je SDS, ne nepričakovano, med izredno sejo še pred glasovanjem o priznanju Palestine ponovno vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
»Lahko odločate čez 30 dni, če bodo razmere boljše, mi lahko ta predlog podpremo. Če bodo enake, tega ne bomo podprli, a če ga boste kljub temu sprejeli, bo legalen. Če pa ga boste sprejeli s kršenjem postopka in zakona, potem bo ničen,« je ob tem koaliciji navrgel prvak SDS Janez Janša, nakar so poslanci SDS z nekaj izjemami zapustili parlamentarno dvorano in napovedali obstrukcijo vseh morebitnih postopkov na to temo pred iztekom poslovniškega roka, na katerega so se ves čas sklicevali. Koalicija je v luči manevra SDS sejo DZ prekinila ter sklicala sejo odbora za zunanjo politiko in dodatno izredno sejo državnega zbora, saj je vztrajala v želji dokončati in izglasovati priznanje Palestine.
Priznanje v senci zlorab in kršitev pravil
Kršitev poslovniških pravil – dosedanja parlamentarna praksa je doslej šla v smeri, da morajo pred odločanjem o vloženi zahtevi za referendum poslanci počakati najmanj 30 dni – so v koaliciji opravičevali s poudarjanjem, da je SDS zlorabila institut posvetovalnega referenduma. »Predlog za posvetovalni referendum je bil eklatantno zlorabljen. Danes smo priča zlorabi pravnih institutov, kot predsednica državnega zbora tega ne bom dopuščala,« se je na to odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. »Naj pa še povem, da obstajajo tudi različne interpretacije te določbe. Nekateri pravniki jo razumejo tako, da je treba predlog za razpis posvetovalnega referenduma v 30 dneh uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora, nekateri pa, in tako se je doslej interpretiralo, da mora pač predlog 30 dni ležati v predalu,« je še dodala. Na komisijo za poslovnik bo predsednica DZ tudi naslovila predlog, da se poslovniška določba glede posvetovalnega referenduma črta oziroma nadomesti z ustreznejšo dikcijo.
Janša je bil v odzivu na ravnanje koalicije kritičen. »V državnem zboru sprejemajo odločitve, ki so v nasprotju s postopkom. Procedura je v demokraciji mati vladavine prava,« je izpostavil za medije. Po njegovih besedah se kaj podobnega ni zgodilo ne v slovenskem ne v parlamentu katere koli članice EU. Pri tem je bil kritičen do predsednice DZ, češ da je dejala, da ne bo dovolila spoštovanja poslovnika DZ. »Sicer smo se že doslej v 30-letni zgodovini slovenskega parlamentarizma srečevali z raznimi mahinacijami in manipulacijami, ko je šlo za proceduro, vendar pa še nikoli predsednik zakonodajne veje oblasti tega ni tudi priznal in vnaprej napovedal,« je očital koaliciji. Po njegovem mnenju bi bilo kaj takega morda opravičljivo, če bi šlo za stanje vojne, izredne razmere ali pandemijo, v primeru priznanja Palestine pa gre po njegovih besedah za politično dejanje, s katerim se ne mudi tako zelo.
V primeru, da bo opozicija glede posvetovalnega referenduma uporabila pravna sredstva na ustavnem sodišču, bo odločitev sodišča spoštovala, je zatrdila Urška Klakočar Zupančič.
