V nedeljo bomo na posvetovalnem referendumu odločali o tem, ali naj imajo volilci s pomočjo preferenčnega glasu tudi pri volitvah v državni zbor večjo moč odločanja o tem, kdo bo zasedel poslanske stolčke. Ker je referendumsko vprašanje zelo splošno in ne opredeljuje, kako naj bi bil preferenčni glas uveljavljen, bodo imeli politiki v primeru potrditve referenduma precej proste roke pri prevodu teorije v prakso.
Zakona o volitvah v državni zbor ter o določitvi volilnih enot in volilnih okrajev so slovenski poslanci sprejeli leta 1992 kot kompromisno, začasno rešitev, čemur je sledilo obdobje vročih razprav o volilnem sistemu, izpeljan je bil tudi referendum na to temo, vrhunec tega procesa pa je bil leta 2000, ko so poslanci v 80. člen ustave dodali stavek, ki veli, da morajo imeti volilci »odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom« na državnozborskih volitvah.
Od takrat so potekale razprave o tem, ali obstoječi volilni sistem ustrezno prevaja voljo volilcev, pri čemer pa doslej v parlamentu ni bilo potrebnega soglasja za spremembe volilnega sistema na način, da bi bolje izpolnjeval ustavne določbe. Politične stranke namreč gledajo predvsem, kaj najbolj koristi njim, zato je tako težko oblikovati kompromise, še zlasti ko je treba doseči dvotretjinsko večino. Zadnji poskus se je zgodil decembra 2020, ko je ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu podprlo 55 poslancev LMŠ, SAB, SD, Levice, SMC in NSi.
Absolutni in relativni prednostni glas
»Zagovarjamo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljanov na izbiro političnih predstavnikov,« so v aktualno koalicijsko pogodbo kot politični cilj zapisale tudi stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Koalicija je na temo širše prenove ustavne ureditve, katere del so tudi spremembe volilnega sistema, predlani že opravila posvet s predstavniki vseh parlamentarnih strank, lani pa je bila na vladni spletni strani o tem objavljena anketa za državljane. V nedeljo sledi posvetovalni referendum na to temo. »Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volilcev na izbiro poslanca?« se glasi vprašanje.
Pa bi bila res vsaka oblika uveljavitve preferenčnega glasu boljša od uveljavljenega sistema? »Takšna trditev je preveč optimistična. Prednostni glas je mogoče urediti tako, da ne bo odločilen, in to bi bilo slabše kot ohraniti dosedanjo ureditev,« opozarja ustavni pravnik dr. Ciril Ribičič, ki sicer zagovarja absolutni prednostni glas, katerega bistvo je, da ni predpisan noben prag o številu oddanih prednostnih glasov, da bi bili prednostni glasovi upoštevani. Izvoljeni so torej kandidati, ki dobijo več prednostnih glasov.
Stranke so se sicer doslej še najbolj poenotile okoli relativnega prednostnega glasu, ki pa pomeni, da se moč izbora poslanca deli med volilca in politično stranko, ki preferira nekatere kandidate. Sporen je, ko se zgodi, da je izvoljen na listi višje pozicionirani kandidat, ki je dobil manj prednostnih glasov. Razlika med relativnim in absolutnim prednostnim glasom je sicer precej odvisna od tega, kako visoko je postavljen prag za upoštevanje prednostnih glasov. Pri volitvah evropskih poslancev je ta prag znašal 7,14 odstotka, ko smo v Sloveniji volili sedem evropskih poslancev, danes, ko volimo devet poslancev, pa znaša 5,55 odstotka, kar pomeni povečanje vpliva volilcev.
»Atentat na podeželje«
»Relativni prednostni glas je na evropskih volitvah polnokrven in odločilen predvsem zato, ker so pregledne – voli se majhno število poslancev. Na lokalnih volitvah, še zlasti v Ljubljani, pa je praviloma samo okrasek, ki ne odloča o tem, kdo bo izvoljen. Ima pa referendum o prednostnem glasu svoje prednosti: prvič, ljudje si odslej ne bodo več pustili odvzeti pravice, da o volilnem sistemu odločajo na referendumu, in drugič, izbira med osebnostmi kandidatov stopa v ospredje, kar omejuje monopolno vlogo strankokracije,« pojasnjuje Ribičič.
Uvedbi relativnega prednostnega glasu so sicer vseskozi nenaklonjeni v SDS, kjer opozarjajo, da se za tem skriva ukinitev volilnih okrajev, s tem pa »atentat na podeželje«, kot se je pred leti slikovito izrazil prvak stranke Janez Janša. »Res je, da samo lokalno prepoznaven kandidat, pa naj gre za podeželje ali del mestnega naselja, po ukinitvi okrajev ne bo mogel biti tako konkurenčen, kot je danes,« delno pritrjuje nekdanji ustavni sodnik Ribičič, a dodaja: »Bodo pa volitve bolj tekmovalne, ker je doslej posamezno listo v okraju zastopal samo po en kandidat. Seveda je vplival na delež glasov za listo, vendar ni bilo neposredne konkurence med kandidati, ker so nastopali v različnih okrajih. Bolj idealno bi bilo uvesti kombinirani volilni sistem, kjer bi vsak del države imel svojega poslanca, ne da bi to prizadelo sorazmerno zastopstvo političnih strank.«
