Ustavni sodniki so določili, na kakšen način morata vlada in državni zbor zvišati plače sodnikom. Ker državni zbor v predpisanem roku (ta se je iztekel 3. januarja letos) ni odpravil protiustavnega nesorazmerja med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, je sodni svet pozval ustavno sodišče, naj samo določi, kako naj se izvrši ustavna odločba. Ustavni sodniki so v teh dneh s petimi glasovi proti trem sklenili, da sodnikom od 3. januarja 2024 (torej tudi za nazaj) do začetka uporabe ustrezne zakonske ureditve pripadajo plače, usklajene s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra lani.
V odločbi ustavnega sodišča so zapisali, da se za uskladitev plač uporabi uradni podatek Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin v tem obdobju – naš neuradni izračun s pomočjo kalkulatorja na portalu STAT-SI je pokazal, da ta rast znaša 26,2 odstotka. Teh 26 odstotkov bodo prišteli plačnim razredom, kakršni so za sodnike veljali 1. junija 2012.
Plače, ki jim bodo prišteli dvig življenjskih stroškov, se morajo sodnikom prvič izplačati za opravljeno delo v avgustu, kar pomeni, da naj bi sodniki zvišanje plač v svojih denarnicah prvič občutili septembra. Hkrati bodo morali sodnikom obračunati razliko v plačah za nazaj – od januarja letos dalje.
Odločitev vzbudila zanimanje sindikalistov
Na ustavnem sodišču so poudarili, da zvišanje plač velja le za redno sodstvo, kar pomeni, da na plače ustavnih sodnikov ne bo imelo vpliva. Ob tem so se ustavni sodniki zavedali, da bo zvišanje plač rednih sodnikov vzpostavilo določena nova neravnovesja med plačami različnih predstavnikov sodne veje oblasti, vendar se temu niso mogli izogniti. Z dopolnilno odločbo ustavnega sodišča bodo nastala tudi druga nesorazmerja – predsednik vrhovnega sodišča bo po novem plačan bolje kot drugi najvišji funkcionarji v državi. »Vendar je to nujna posledica ustavne zahteve po zagotovitvi varstva sodnikov pred dokajšnjim padcem realne vrednosti njihovih plač,« so ob tem zapisali ustavni sodniki in poudarili, da bo dopolnilna odločba veljala, dokler ne bo državni zbor sprejel ustrezne zakonodaje, ki bi jo moral že do januarja letos.
V sodniškem društvu so bili z odločitvijo ustavnega sodišča pričakovano zadovoljni. »Odločitev ustavnega sodišča je logična posledica zahtev iz (prve, op. p.) odločbe, po kateri mora zakonodajalec poskrbeti za stabilne plače sodnikov, ki so do zdaj realno ves čas padale,« nam je povedala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Pričakuje, da bodo standard, ki ga je tokrat postavilo ustavno sodišče, upoštevali tudi v državnem zboru.
Vlada je po rednem postopku v parlament sicer poslala manj radodaren predlog, ki predvideva dvig plač za tri plačne razrede za prvostopenjske sodnike, za dva razreda za višje sodnike in za en plačni razred za vrhovne sodnike.
Odločitev ustavnih sodnikov so z zanimanjem prebirali tudi sindikalisti. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po poročanju STA že izrazil prepričanje, da bo bržkone vplivala tudi na pogajanja z vlado. »Če so tam rešitve, ki bodo veljale za sodnike, bodo verjetno morale veljati tudi za javne uslužbence,« je dejal Štrukelj in dodal, da bodo odločbo tudi sami »zagotovo natančno pogledali in potem poskušali tiste elemente, ki so smiselni, prenesti tudi v pogajanja«.
