»Šole bi v takšnih primerih morale stopiti v stik s centri za socialno delo, ki bi morali presoditi, ali starši v primerih, ko nasilna dejanja otrok spregledajo in ne ukrepajo, s tem škodijo svojim otrokom,« je prepričana.

Preberite tudi: Po prijavi posilstva na osnovni šoli bi premestili žrtev, ne storilca 

Težave se najpogosteje pojavljajo, ko starši kljub prošnjam in pozivom šol z učitelji in centrom za socialno delo ne sodelujejo. »Če bi imeli dobro organizirane službe, bi bil otrok v primeru nasilja napoten na podrobno diagnostiko, kjer bi ugotovili, kakšni so vzroki za dejanje. Pomembno se je zavedati, da je tudi pri nasilnem otroku v ozadju sprožitelj ravnanja,« je dejala Leonida Zalokar.

Starši otrok, ki so bili žrtve nasilja, se pogosto odločijo za premik v drugi razred ali šolo, da bi otrokom omogočili varnejše okolje, a to še ne reši težav, ki jih ima povzročitelj nasilja.

»Stroka bi morala ugotavljati, zakaj otrok nekaj počne, kakšno je njegovo stanje doma in kako mu lahko pomagamo. Otroci, ki nasilje izvajajo, so velikokrat doma sami žrtve,« meni Zalokarjeva. Starši so po njenem mnenju kot zastopniki otrok dolžni sodelovati in upoštevati zahteve. Tisti, ki temu nasprotujejo, bi morali biti deležni strožjih sankcij, je prepričana. »Staršem bi morali odvzeti vse skrbniške in druge pravice nad otroki, če niso pripravljeni sodelovati v postopkih in delati v dobro svojih otrok,« je dejala Leonida Zalokar. V takšnih primerih bi bilo po njenem mnenju smiselno nadaljevanje postopka vse do sodišča.