Vesna, ki je na čelo svoje liste kandidatov postavila kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, bo zagotovo ena od novink v prihodnji sestavi evropskega parlamenta. Namero, da glasujejo zanjo, je izrazilo 13,1 odstotka anketirancev, ki vedo povedati, za katero stranko bodo glasovali (opredeljeni). Kakšnih drugih novih strank iz Slovenije pa v Strasbourgu verjetno ne morejo pričakovati. Anketa napoveduje, da bodo z nedeljskih volitev kot četrta najmočnejša stranka izšli Socialni demokrati, ki so se v zadnjem tednu dni okrepili za eno odstotno točko in imajo med opredeljenimi 10,3-odstotni delež. Sledijo jim krščanski demokrati iz Nove Slovenije s 6,8-odstotnim deležem med opredeljenimi, in Slovenska ljudska stranka, ki je NSi še vedno tesno za petami.
Zelo verjetno je torej, da bodo v evropski parlament izvoljeni kandidati SDS, GS, Vesne in SD, blizu izvolitvi oziroma pridobitvi vsaj enega poslanskega mandata je NSi, morda pa bi lahko to stranko iz Strasbourga izpodrinila SLS.
Sodeč po javnomnenjski anketi, ki jo je izvedla agencija Ninamedia, ostale stranke, ki kandidirajo na evropskih volitvah, nimajo stvarnih možnosti, da bi lahko sodelovale v boju za devet poslanskih sedežev, kolikor jih v evropskem parlamentu pripada Sloveniji. Še najbolj je napredovala Resnica Zorana Stevanoviča, ki ima trenutno 5,4-odstotni delež med opredeljenimi, Levica stagnira pri 4,8 odstotka, najmanj obetaven pa je položaj Zelenih Slovenije s Klemnom Grošljem na čelu in liste Nič od tega, ki jo vodi Violeta Tomič. Po podatkih ankete oboji od volitev res ne bodo imeli nič, saj imajo za sabo okoli 2-odstotno podporo med opredeljenimi.
Delež še neopredeljenih se je pričakovano znižal, med anketo je bilo takih 12,2 odstotka.
O tem, kako se bo devet poslanskih mandatov razdelilo med vodilne stranke, bosta odločila volilna udeležba, ki zna biti nadpovprečno visoka, in razporeditev glasov med najmočnejšimi strankami. Napovedi so nehvaležne. Po izračunih, ki smo jih opravili ob predpostavki, da bo volilna udeležba 35-odstotna, in ob upoštevanju tokratnih anketnih rezultatov, bi SDS lahko pripadli trije mandati, GS dva, Vesni dva in SD in NSi po en mandat. Mogoče pa je tudi, da SDS z nekaj višjo udeležbo in drugačnimi razmerji glasov med zasledovalci pridobi tudi četrti mandat, Vesna pa ostane pri enem samem. To so špekulacije, zelo verjetno pa je, da bo kandidatna lista morala zbrati od 38.000 do 40.000 glasov, da bi sploh lahko sodelovala v delitvi mandatov. Romana Tomc, Irena Joveva in Vladimir Prebilič, ki bo na listi Vesne zagotovo prejel največ preferenčnih glasov, so lahko skoraj prepričani, da bodo (še naprej) uživali ugodnosti evropskih poslancev, ostali kandidati vodilnih strank pa bodo zaradi glasovanja s preferenčnim glasom na trnih, dokler Državna volilna komisija ne bo sporočila končnih volilnih izidov.
Javno mnenje se ni
bistveno spremenilo
V primerjavi z našimi prejšnjimi javnomnenjskimi anketami, s katerimi smo preverjali, kako nameravajo ljudje glasovati na treh posvetovalnih referendumih, se javno mnenje ni bistveno spremenilo. Tudi naša zadnja poizvedba kaže, da se bo večina glasovalcev odločila za sprejetje zakona, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, v primerjavi z anketo pred tednom dni se je naklonjenost takemu zakonskemu projektu nekoliko povečala. Naklonjenost temu, da se dopusti gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene, je precej višja od 70 odstotkov, podpora uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah poslancev državnega zbora pa je tričetrtinska. Referendumska izida bosta verjetno dosegala še višje deleže, saj v glasovalnih kabinah ne bo več neopredeljenih. Javno mnenje je najbolj razdeljeno pri vprašanju, ali naj se dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo, pričakovati je tesen referendumski izid.
