S primerom gorenjske družine je zelo dobro seznanjen tudi Borut Marolt, ravnatelj Strokovnega centra Logatec, kjer obravnavajo otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Omenjeni zavod z družino dečka, ki ima določene specifične težave, že drugo leto sodeluje pri preventivni svetovalni pomoči. Čeprav pozna vse podrobnosti, nam ravnatelj več informacij ni smel posredovati, nam je pa zaupal, da je dečkova mama center takoj obvestila glede sinove izpovedi o dogodku na šolskem taboru.

»Gre za žalostne stvari. Vem, kaj se je zgodilo, ne vem pa, zakaj se na dečkovi šoli dogaja to, kar se, oziroma zakaj se ne dogaja tisto, kar bi se morda moralo. Razpravljati o dogajanju na gorenjski šoli je zato brezpredmetno. Nimam namreč natančnega vpogleda v to, kakšne korake delajo ali ne delajo na šoli, kaj vse je v ozadju in kakšna navodila so pristojni prejeli od šolskega inšpektorata, če so jih sploh prejeli,« meni sogovornik.

Na vprašanje, ali šolski zakoni pri nas res ne dopuščajo, da se nasilnega učenca odstrani iz razreda, je odgovoril, da gre pri tem za odločitev ravnatelja. »Prvi stvari, ki ju mora zagotoviti vsak ravnatelj, sta varnost in zdravje vseh prisotnih v ustanovi, od otrok in mladostnikov do zaposlenih. Najprej je treba poskrbeti za to, potem za vse drugo,« je jasen Borut Marolt, ki v logaškem centru deluje že 22 let: sprva je bil vzgojitelj, zadnjih šest let pa je na vodstvenem položaju.

Dolgotrajen proces brez
hitrih rešitev

Ravnatelj logaškega strokovnega centra ugotavlja, da se je medvrstniško nasilje zadnja leta spremenilo in da ga je bilo včasih precej več, še posebno med fanti, ko so bili pretepi na šolah nekaj povsem običajnega: »Danes se je nasilje preselilo na splet. Več je podtalnih zadev, ki jih odrasli težje opazimo, več je tudi bolj prefinjenega oziroma verbalnega nasilja. Po drugi strani pa danes tudi mediji več poročate o nasilju, ki je bilo nekdaj skrito za štirimi stenami.«

Kako pa z nasilnimi otroki, ki ogrožajo vrstnike, ravnajo v tujini? »To je odvisno od vsake države posebej oziroma njene zakonodaje. Nekatere med njimi dopuščajo, da se lahko otroka izključi iz razreda in se potem otrok šola doma, druge zakonodaje tega ne dovoljujejo. Sicer pa smo imeli tudi v naši državi v minulih letih primere, ko so ravnatelji ravnali tako, kot so sami mislili, da je prav, in so s tem dali na tnalo svojo glavo. Zadeve so resnično večplastne, nad vsemi nami pa je ustava. Sam, kot rečeno, ob kritičnih dogodkih na prvo mesto postavljam varnost. Prepričan sem, da nam naša zakonodaja to omogoča oziroma to od nas zahteva,« je odločen Borut Marolt.

Za komentar o dogodku na šolskem taboru smo zaprosili tudi redno profesorico za razvojno psihologijo z ljubljanske filozofske fakultete Ljubico Marjanovič Umek. Čeprav primera osebno ne pozna, je poudarila, da je v takšnih primerih vedno treba obravnavati tako žrtev kot storilca, pri čemer je nujno sodelovanje obeh družin: »Menim, da ne gre za stvar pravilnikov ali zakonodaje, saj je ob prestavitvah učenca iz razreda v razred ali s šole na šolo pomembno strinjanje staršev otroka, ki se ga prestavi. Gre
za definirane postopke, zato je prestavljanje storilca ali žrtve zelo težko določiti.«

Sogovornica se strinja, da večina naprej pomisli na otroka, ki je žrtev, a da odstranitev nasilnega otroka težav v oddelku ne reši: »Tam so namreč še drugi otroci, ki so lahko potencialno ravno tako nasilni ali pa so žrtve. Gre za precej dolgotrajnejši in celovitejši proces, kot se zdi. In čeprav starši pričakujejo hitre rešitve, se teh zadev ne da rešiti hitro.«

Manj fizičnega,
več spletnega nasilja

Da je fizičnega nasilja med učenci manj, narašča pa spletno nasilje, ugotavlja tudi ravnateljica OŠ Jakoba Aljaža Kranj mag. Lucija Rakovec. Razveseljive rezultate je po ravnateljičinih besedah pokazala analiza ankete o medvrstniškem nasilju med učenci od 4. do 9. razreda, ki so jo na šoli izvedli marca in jo primerjali z lanskoletno anketo.

Za upad fizičnega nasilja med učenci so po besedah Rakovčeve zelo zaslužne preventivne delavnice in predavanja za otroke, ki jih na šoli izvajajo v okviru razrednih ur. Letos so temu namenili kar cele ponedeljkove razredne ure, čeprav je po standardih za to tedensko namenjena le polovica ure. Učenci so tako ob usmerjenem delu učiteljev novi šolski teden začeli bolj ozaveščeni in opremljeni z znanjem.

»Sicer pa imamo v okviru pravil hišnega šolskega reda in vzgojnega načrta šole pripravljene določene strategije. Če je denimo otrok tako zelo moteč, da ga učitelj ne more obvladati, imamo vzpostavljen mehanizem asistence, pri čemer otroka napotimo do svetovalne službe, kjer izvaja aktivnosti, ki bi jih sicer opravljal pri pouku. Z otrokom opravimo dodatni razgovor, če gre za dolgotrajno neželeno vedenje, pripravimo tudi vzgojni načrt, načrtujemo izboljšave in seveda o vsem tem seznanimo otrokove starše,« je povedala sogovornica.

Pa je mogoče otroka, ki je težko obvladljiv oziroma se njegova neprimerna dejanja v razredu ne prenehajo, prestaviti v paralelni razred? »Lahko. Gre namreč za enega od ukrepov ob drugem pisnem vzgojnem opominu. Za premestitev učenca v paralelni razred se odločimo takrat, ko presodimo, da je to zanj dobro. Tudi na naši šoli smo letos to že uporabili in se je izkazalo kot zelo dober ukrep – tako za učenca kot cel razred,« je pojasnila Lucija Rakovec. Dodala je, da tretjemu pisnemu opominu sledi ukrep izšolanja učenca oziroma prepisa na drugo šolo. 

PREBERITE ŠE: Po prijavi posilstva bi premestili žrtev, ne storilca