Pozorni opazovalci niso spregledali, da sta se ministrstvo za zdravje in ministrica Valentina Prevolnik Rupel v predreferendumski kampanji na široko izogibala kakršnemu koli jasnemu izrekanju glede referendumskih vprašanj v zvezi s konopljo.
Ministrica Prevolnik Rupel sodi v kvoto ministrov Gibanja Svoboda, ki je predlagatelj referenduma o konoplji (in drugih dveh) ter skupaj s koalicijskima partnericama odločen zagovornik tako dopustitve gojenja in predelovanja konoplje v medicinske namene kot tudi za omejeno osebno rabo.
Na drugi strani so se v kampanji domala celotna zdravstvena stroka, NIJZ pa tudi nevladne organizacije s področja javnega zdravja odločno zoperstavili legalizaciji in deregulaciji konoplje za osebno rabo. Opozarjajo predvsem na znanstvene dokaze o škodljivosti konoplje s THC, katerega vsebnost v konopljinih izdelkih se povečuje, in dejstvo, da legalizacija omogoči lažjo dostopnost in s tem večjo uporabo tudi med otroki in mladostniki, za katere je THC zaradi razvijajočih se možganov še posebno škodljiv. Raziskave tudi jasno potrjujejo povezanost uživanja konoplje s tveganjem za razvoj duševne bolezni.
Brez jasnega odgovora
Se ministrstvo in ministrica jasni opredelitvi, zlasti do legalizacije gojenja in posedovanja konoplje za osebno rabo, izmikata, ker bi s tem neizogibno trčila ob politično stališče koalicije? In to kljub temu, da ministrstvo izdatno podpira ukrepe in programe na področju preprečevanja in zmanjševanja uporabe tobaka, alkohola in prepovedanih drog, predvsem med mladimi, ter tudi zdravljenja.
Na naša vprašanja o njihovem stališču in stališču ministrice do referendumskih vprašanj na ministrstvu niso odgovorili.
Tudi na poslansko vprašanje, ki ga je že aprila naslovila poslanka SDS Karmen Furman, je ministrica podala le splošen odgovor. V zvezi z rabo konoplje v medicinske namene je poudarila, da je dostop do registiriranih in uveljavljenih zdravil iz konoplje oziroma kanabinoidov, ki jih predpisujejo zdravniki, omogočen že vrsto let. Glede gojenja konoplje v medicinske namene je zapisala, da poteka ponovna verifikacija zajetih podatkov in izračunov leta 2020 pripravljene analize o izvedljivosti gojenja konoplje v medicinske namene v Sloveniji. Ta bo pokazala upravičenost vzpostavitve celotnega sistema za gojenja konoplje v medicinske namene, kot določajo konvencije Organizacije združenih narodov in uveljavljena zakonodaja za proizvodnjo zdravil. Glede gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo pa je menila, da gre za široko in kompleksno družbeno vprašanje, o katerem se je treba pogovarjati in upoštevati različne vidike ter pri tem prisluhniti stroki.
Do (ne)odzivanja ministrstva so kritični v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, ki sodeluje v kampanji. »Ne vemo, kaj točno je v ozadju, predvidevamo pa, da so verjetno ključni politični pritiski in interesi, povezani z referendumi in evropskimi volitvami. Skrb zbujajoče je, da tudi strokovne službe na ministrstvu 'ne smejo' sodelovati v javni razpravi, čeprav bi imele veliko povedati proti legalizaciji konoplje, zlasti za osebno (psihoaktivno) rabo,« poudarjajo in dodajajo, da so bile nevladne organizacije s področja javnega zdravja skupaj z ministrstvom za zdravje in NIJZ ter ostalo stroko iz razprave izločene na aprilskem parlamentarnem odboru za zdravstvo, ko so predstavniki strank razpravljali o razpisu referenduma na temo konoplje, razprava pa zato izključno politična.
Za SD molk »morda ustrezen«, za NSi predvidljiv
Kako komentirajo ravnanje »svoje« ministrice, smo vprašali Gibanje Svoboda, a nam niso odgovorili.
V SD pravijo, da so stališča služb ministrstva za zdravje znana že dolgo, vendar v zadnjega četrt stoletja »niso bistveno prispevala k jasnosti razprave, so jo pa pogosto zameglila in jo preusmerila od reševanja konkretnega problema«. Ker referendumska kampanja omogoča razpravo državljank in državljanov, med katerimi imajo mnogi poglobljeno znanje ter informirana in strokovna stališča, je po mnenju SD »morda ustrezno«, da se je tokratna razprava prepustila njim in registriranim organizatorjem volilne kampanje.
V NSi pa glede na mednarodne zaveze Republike Slovenije v zvezi s prepovedanimi drogami (k uresničevanju konvencij Organizacije združenih narodov) in nedavno sprejeto resolucijo o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2023–2030 utemeljeno predvidevajo, da bi bilo mnenje ministrstva za zdravje negativno, zaradi česar tudi ni bilo predstavljeno v nobeni fazi obravnave predloga za razpis posvetovalnega referenduma.
