Ustavno sodišče je v teh dneh, kot smo napovedali, prehitelo državni zbor pri iskanju rešitev, ki bi uredila plačna (ne)sorazmerja med funkcionarji vseh treh oblasti. Ustavni sodniki so že lani poleti ugotovili, da so plače (predvsem prvostopenjskih) sodnikov niso primerljive s plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, ker se vlada in državni zbor v predpisanem roku nista zganila, pa je ustavno sodišče z dopolnilno odločbo samo določilo višino sodniških plač od septembra do takrat, ko bo državni zbor v celoti izpolnil prvotno ustavno odločbo. Ta namreč terja sistematično rešitev, po kateri bodo sodniške plače tudi v prihodnje v ravnovesju s plačami preostalih funkcionarjev in bodo ohranjale svojo realno vrednost.
»Nekatere stvari so izvedljive, nekatere niso«
Kako namerava vlada izpolniti ustavno odločbo, iz prvih odzivov (ali njihove odsotnosti) ministrstva za javno upravo, pravosodnega ministrstva, finančnega ministrstva in kabineta predsednika vlade ni jasno.
Predsednik vlade Robert Golob, čigar kabinet je bil močno vpet v pripravo interventnega zakona, ki naj bi sodnikom in tožilcem plače zvišal za od enega do treh plačnih razredov, je v četrtek ob robu vladnega obiska v Posavju presenetil z besedami, da »nekatere stvari so izvedljive, nekatere niso«, prst pa je uperil v ministrstvo za pravosodje, ki da bo v tednu ali dveh pripravilo način implementacije dopolnilne odločbe ustavnega sodišča. Prav zato, ker pred tem pravosodno ministrstvo ni imelo ključne besede pri urejanju sodniških plač, so bili po naših informacijah na pravosodnem ministrstvu nad Golobovo izjavo presenečeni, govorjenje o mejah izvedljivosti pa so pričakovano privzdignile obrvi v sodstvu. Dopolnilna odločba ustavnega sodišča, ki je neposredno določila (začasen) dvig sodniških plač, je namreč neposredno izvršljiva, na kar so že v sredo opozorili v sodniškem društvu.
Da vlada z dopolnilno odločbo ustavnega sodišča ni zadovoljna, je jasno iz njenega četrtkovega odziva, v katerem so se oprli na odklonilno ločeno mnenje ustavne sodnice Špelce Mežnar, ene izmed treh ustavnih sodnikov in sodnic, ki so glasovali proti takšni ureditvi sodniških plač. Enoten dvig plač prav vseh sodnikov namreč pomeni, da bo predsednik vrhovnega sodišča prebil najvišji obstoječi plačni razred, nastala pa bodo tudi nova nesorazmerja.
Ob tem je sicer treba poudariti, da se aktualne plače sodnikov ne bodo dvignile za 26,2 odstotka, kolikor je od 1. junija 2012 znašala inflacija, saj je ustavno sodišče za izhodišče določilo sodniške plače izpred 12 let. Ker so se v vmesnem obdobju plače v celotnem javnem sektorju že dvignile za štiri, drugič za 4,5 odstotka, junija pa se bodo dvignile še za 3,5 odstotka, bodo sodniki septembra prejeli okoli 14 odstotkov višjo plačo kot avgusta.
Kup vprašanj, nič odgovorov
Na najpomembnejša vprašanja v zvezi z dopolnilno odločbo ustavnega sodišča vlada še nima odgovora. Tako še vedno ni jasno niti, ali bo vlada povišanje plač priznala tudi za tožilce, ki so po zakonu o državnem tožilstvu vezani na sodniške plače, kakšna bo obremenitev proračuna, kje bo našla sredstva in še posebej, kaj najnovejša odločba ustavnega sodišča pomeni za zakon o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki ga je vlada že potrdila in po rednem postopku poslala v državni zbor. Po tem predlogu naj bi se na prvi stopnji plače sodnikov dvignile za tri plačne razrede, višjim sodnikom za dva, vrhovnim sodnikom pa za en plačni razred.
Ker je dopolnilna odločba do sodnikov na višjih funkcijah bolj radodarna, veljala pa bo vse do takrat, dokler državni zbor v celoti ne izvrši prvotne odločbe ustavnega sodišča, je odprto tudi vprašanje, ali se državni zbor lahko spusti pod standard, ki ga je v dopolnilni določbi postavilo ustavno sodišče. Še več, vprašanje je tudi, ali je interventni zakon sploh še relevanten, saj dopolnilna določba velja vse do uzakonjene sistemske rešitve, interventni zakon pa ponuja namreč zgolj delno in začasno izvršitev.
