Na evropskih volitvah leta 2014 je imelo volilno pravico 1.710.856 ljudi, kar je 5990 več kot leta 2019 in kar 17.565 več kot letos. Podoben trend upadanja števila volilcev se je pojavlja tudi na državnozborskih volitvah, največji upad pa je zaznati leta 2022, ko je bilo volilnih upravičencev kar 16.863 manj kot na državnozborskih volitvah leta 2018.
Umrljivost je večja od rodnosti
Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), kjer vodijo evidenco volilnih upravičencev in pripravljajo volilni imenik, število upravičencev na volitvah variira. Po navedbah MNZ so najpogostejši razlog za nihanje števila volilnih upravičencev posamezniki, ki dosežejo polnoletnost do dneva glasovanja in so tako volilci prvič, ter tisti, ki so do dneva volitev preminili. Od zadnjih evropskih volitev leta 2019 pa do danes je polnoletnost doseglo 95.356 oseb oziroma novih volilnih upravičencev, umrlo pa je kar 111.953 volilnih upravičencev. Razlika med umrlimi in na novo polnoletnimi je torej 16.597. Število volilnih upravičencev, ki so umrli od zadnjih evropskih volitev, je kar za 15 odstotkov večje od števila tistih, ki so na novo pridobili volilno pravico oziroma dosegli polnoletnost. Eden izmed razlogov za nekoliko večji upad volilnih upravičencev po letu 2019 je verjetno tudi pandemija covida-19.
Posebnost evropskih volitev
V primerjavi z državnozborskimi volitvami in glasovanjem na treh posvetovalnih referendumih pa imajo evropske volitve nekoliko drugačna pravila. Število volilnih upravičencev oziroma število tistih, ki so vpisani v volilni imenik za evropske volitve, je namreč drugačno od števila tistih, ki imajo pravico glasovati za posvetovalne referendume. Državljani drugih držav članic Evropske unije imajo namreč pravico do vpisa v volilne imenike v Republiki Sloveniji, če so za to podali zahtevo. Takšno zahtevo je letos podalo 985 volilcev. Prav tako se iz imenikov za evropske volitve izbriše tiste državljane Slovenije, ki so se odločili, da bodo glasovali v drugi državi članici. Teh je letos 3793. Dodatni dejavnik, ki vpliva na spremembo števila volilnih upravičencev, so po pojasnilih MNZ tudi vsi tisti, ki so na novo dobili državljanstvo Slovenije ali pa so se tega odrekli, potem pa so tu še tisti, ki jim je bila vrnjena v preteklosti odvzeta volilna pravica. Na končni seznam pa vpliva tudi urejenost naslova v tujini živečih slovenskih državljanov. Če je volilna karta po pošti neuspešno vročena, bodisi zaradi spremembe naslova bodisi zaradi še ne popisane smrti, se upravičenca ne uvrsti v volilni imenik. Takih oseb je letos kar 12.386.
Na podlagi pregledanih podatkov tako lahko sklepamo, da je za vsakoletni upad števila volilnih upravičencev kriva predvsem mortaliteta, ki je večja od natalitete. Podatki statističnega urada kažejo, da je naravni prirast v Sloveniji že od leta 2017 negativen. Še dodaten razkorak med številom volilnih upravičencev za evropske volitve leta 2019 in jutrišnjimi volitvami pa je povzročila pandemija.
