Ob prebiranju številnih zgodovinskih zapisov o divjanju druge svetovne vojne si človek težko predstavlja ali pa sploh ne pomisli, da so tudi med letoma 1940 in 1945 obstajala poletja, vročine, kopanja v rekah, jezerih in bazenih, sprehodi po gozdovih, popestreni z nabiranjem gob in drugih gozdnih sadežev, taborjenja in vse ostalo, kar spremlja poletni čas. Pa vendar je vse to obstajalo, čeprav sicer ne tako množično in brezskrbno kot v miru. Poleti so na primer ljubljanski časniki v službi okupatorja na prvih straneh vsakodnevno sicer prinašali predvsem poročila z bojišč širom po Evropi in svetu, vendar so na zadnjih straneh pisali o povsem običajnih stvareh, kot so gospodinjski in kmetijski nasveti, šport, spored kino predstav in utrinki s preživljanja prostega časa meščanov. Kot da vojne ne bi bilo. »Veseli so, da imajo tako vsaj nekaj miru, vsaj nekaj kratkih trenutkov brezskrbnega življenja,« so o svojih someščanih in njihovih poletnih radostih na bregovih Ljubljanice leta 1942 zapisali v časniku Slovenski dom. Poleti se je v slovenski prestolnici prodalo tudi veliko sladoleda. Ljubljanski sladoledarji takrat niso imeli na voljo kornetov, ki jih poješ skupaj s sladoledom in ki so se v današnji obliki v ZDA pojavili že leta 1904, temveč so sladoled prodajali v posebnih papirnatih vrečkah, s katerimi so uporabniki nato množično smetili Ljubljano, kar je za videz mesta pomenilo velik problem.
Novo kopališče v Koleziji
Ljubljana, 15. julija. Lani so bili razstavljeni idejni načrti, ki so jih izdelali po večini sami mladi arhitekti v natečaju mestne občine za novo kopališče v Koleziji. Marsikdo je tedaj še dvomil, da bo sploh prišlo do uresničitve katerega koli tistih nagrajenih načrtov, kajti kazalo je, da bodo stroški za veliko, moderno kopališče zelo visoki. Vendar so že letos začeli urejevati kopališče po načrtu inž. arh. M. Tepine. Delo je prevzelo podjetje M. Curk.
Novo kopališče bo v nekdanjem Hribarjevem gaju na levem bregu Gradaščice. Hribarjevega gaja tam že dolgo ni in tudi Ljubljančani, ki poznajo kraj, bi ga zdaj težko spoznali. Lega je sončna in novo kopališče bo zavzemalo mnogo več prostora kakor staro. To sprevidimo tudi po kopalnem bazenu, ki bo 50 m dolg in 20 m širok. Razen tega bo še en bazen za neplavalce, tudi precej velik. (…)
Za oba bazena je izkop že končan. (…)
Slovenski narod, 15. julija 1941
Vroča nedelja in sladoled
Ljubljana, 6. julija. Prva julijska nedelja je bila vroča in brez lokalnih neviht, ki so se drugače pojavljale prejšnja dva dneva. Prav na solncu je kazal toplomer celo +35 °C, kakor to zatrjujejo ljudje, ki so opazovali temperaturo pri vremenski hišici v Zvezdi, drugače pa je bila najvišja temperatura tako-le okoli +27 °C. Zjutraj v nedeljo je bila najnižja +12 °C. Barometer se je v nedeljo začel dvigati in bili so že zjutraj vsi znaki, da bo nedelja res lepa, topla in prijetna. Za kopalce je bilo vreme kakor nalašč.
Vročina je bila. Ljudje so si skušali na vse mogoče načine gasiti žejo. Starejši so planili na pivo, mladina pa se je zatekala k slaščičarjem in kupovala sladoled kar na debelo. Sladoledarji so imeli včeraj res pravi dan.
Da je Ljubljana resnično v nedeljo pokupila in zaužila velikanske množine sladoleda, so za to nepobiten in neovrgljiv dokaz povsod močno z belimi »škrniceljčki« postlane ceste in ulice. Pred lokali mnogih sladoledarjev je toliko teh belih papirčkov, da bodo imeli cestni snažilci mnogo posla, predno bodo vse spravili v red.
Pred nekim sladoledarskim lokalom je reporter davi naštel do 125 belih »škrniceljčkov«. Spomnil se je pri tem na preteklost. Padlo mu je v misel: »Kaj, ko bi davčni organi hodili okrog in šteli te škrniclje! Po njihovi množini bi potem pač lahko sladoledarjem davek odmerjali.«
Po naših gostilnah so vsak ponedeljek zjutraj ali pa tudi ob drugih dneh hodili zaupniki davčnega vijaka in preštevali čike na tleh. Gostilna, ki je izkazala največje število čikov na tleh, je bila nato primerno višje obdavčena, kakor druga. Računali so, da je imela gostilna, kjer je bilo mnogo čikov na tleh, izredno velik obisk gostov, da je zato mnogo več potočila in prodala vina, kakor druga z manjšo množino čikov na tleh.
Slovenski dom, 6. julija 1942
Papirnate vrečice za sladoled,
tramvajske vozne listke, olupke pomaranč in druge odpadke ljudje še vedno mečejo kar na hodnik ali cesto, da so nekatere ulice kar nastlane s smetmi. Za vse te odpadke je pa po Ljubljani na primernih mestih nameščenih okoli 230 koškov, poleg tega je pa v vsakem tramvajskem vozu pri izhodu predal, kamor naj ljudje pri izstopu mečejo vozne listke, da res ni treba papirja metati po cestah. Ker zlasti sladkosnedežev ni mogoče odvaditi te grde razvade, je zasledovanje ljudi, ki smete ulice, poostreno ter bo vsak prestopek predpisa kaznovan z globo od 3.80 do 380 L, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do 20 dni.
Jutro, 7. julija 1942
Izleti na Golovec, borovnice in drugo
Gozdni predeli na našem znamenitem Golovcu so postali vedno bolj priljubljena izletna točka. Že zgodaj lahko človek opazi resne in previdne ljudi, ki se nekam oprezno premikajo po raznih golovških jarkih in grebenih. Ogledujejo v prvi vrsti kraje, kjer vedo, da jih bodo osrečili lepi jurčki. Ob zgodnjih jutranjih urah je bilo v nedeljo na Golovcu že prav mnogo »gobarjev«, ki so iskali jurčke in jurje. Mnogi so jih precej nabrali. Pozneje, že dopoldne, zlasti pa popoldne, pa so se pojavile skupine nabiralk borovnic, ki gredo sicer že h k raju, toda ljudje jih še vedno toliko nabero, da jih lahko spravijo na trg in dobe nekaj lir zanje. (…)
Slovenski dom, 5. julija 1943
Na teniščih SK Ilirije se je začel včeraj jubilejni turnir ŽŠK Hermesa za prvenstvo Ljubljane
Ljubljana, 8. julija. Teniško prvenstvo Ljubljane v organizaciji ŽŠK Hermesa na igriščih ŠK Ilirije pod Cekinovim gradom se je pričelo včeraj z igrami gospodov kategorije B in mladine. Že prve partije so pokazale, da bodo borbe posebno hude, tembolj, ker so nastopili Hermežani, ki so prekrižali račune marsikaterim favoritom. Hermežanska mladinska ekipa, ki šteje 6 mladeničev, ki so po starosti in velikosti čisto enaki, je že v kategoriji B pokazala svoje dobro znanje. (…)
Jutro, 9. julija 1944
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
