Možnost izbire osebnega zdravnika se še naprej vztrajno krči. Paciente mora na novo ta čas sprejemati le še 69 oziroma 7,3 odstotka ambulant družinskih zdravnikov, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na začetku lanskega julija je to veljalo za 95 oziroma desetino ambulant družinskih zdravnikov.
Brez dodatnega osebja, brez dodatnih obveznosti
Na zadnji majski dan je bilo brez zdravnika 136.754 ljudi v Sloveniji (konec lanskega leta 137.091), med njimi 101.445 slovenskih državljanov (konec lanskega leta jih je bilo 100.589). Konec lanskega leta je bilo brez zdravnika 6,6 odstotka, konec maja pa 6,5 odstotka vseh zavarovanih oseb.
Ambulante za neopredeljene paciente, ki delujejo v krajih brez prostih zdravnikov, še vedno veljajo za začasno rešitev. Pri čemer nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti izbira zdravnika kaj bistveno dostopnejša kot danes. Tudi novosti, na katere je letos stavila vlada Roberta Goloba, še niso bistveno povečale možnosti te pomembne izbire. Čeprav so letos predvideli do sto ambulant z dodatnimi diplomiranimi medicinskimi sestrami, ki bi obenem sprejemale dodatne paciente, jih bo za zdaj komaj 26. Niti ena med njimi ne bo delovala v Ljubljani, kjer so težave prebivalcev z izbiro zdravnika posebno hude in dolgotrajne.
Med omenjenimi ambulantami jih bo osem v zdravstvenih domovih: štiri v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, po ena pa v Šentjurju, Slovenskih Konjicah, na Ptuju in v Gornji Radgoni. Vse preostale so pri koncesionarjih. Zdravstvene domove in koncesionarje, kjer so pripravljeni sprejemati dodatne paciente, so v tem primeru iskali s pozivom ambulantam družinske medicine, ki so jim za zaposlitev diplomirane medicinske sestre odmerili dodaten denar. Če je posamična medicinska sestra doslej prek referenčne ambulante skrbela za paciente dveh ambulant družinske medicine, se bo lahko v teh primerih v celoti posvetila obiskovalcem posamične ambulante.
Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je sprejela vlada, je obetala še 15 ambulant specializantov družinske medicine v zadnjem letu specializacije. Na takšen način bi dostop do osebnega zdravnika omogočili do 16.000 dodatnim ljudem, so pričakovali v vladi. S spremembami uredbe so predvideli tudi, da lahko v zdravstvenih zavodih kot nosilca specializantske ambulante od začetka letošnjega junija, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, prijavijo vsakega specializanta družinske medicine v zadnjem letu specializacije. Takih ambulant je po podatkih ministrstva za zdravje trenutno 14.
Nejasno, kaj vse bi počele medicinske sestre
Meja, do katere morajo v »običajnih« ambulantah družinske medicine sprejemati dodatne paciente, je danes postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih; ti so odvisni od števila in starosti pacientov. Na omenjeno raven je bila znižana v mandatu vlade Marjana Šarca, vrata za takšne spremembe pa je v dogovoru z zdravniki odprla že vlada Mira Cerarja. Vlada Roberta Goloba je skušala obveznosti pri sprejemanju pacientov nekoliko dvigniti, a le v ambulantah, kjer bodo zaposlili dodatne medicinske sestre. Obremenitev bi v tem primeru povečali za 300 glavarinskih količnikov, a v zdravstvu ni bilo prav velikega zanimanja za takšno ponudbo.
Trenutno se ni za to možnost prijavil še nobeden od tamkajšnjih družinskih zdravnikov, so potrdili v Zdravstvenem domu Ljubljana. Odpiranje ambulant specializantov v njihovem primeru po drugi strani niti še ni aktualno, saj so vsi trije specializanti družinske medicine v zadnjem letu specializacije trenutno na študijskem dopustu pred specialističnim izpitom. Rešitev, ki bi dostopnost povečala, vidijo v zmanjšanju administrativnih obremenitev. S tem bi zdravniki na primarni ravni pridobili več časa za diagnostiko in zdravljenje, ugotavljajo v zdravstvenem domu, ki ga vodi Antonija Poplas Susič.
Tudi zdravniki mariborskega zdravstvenega doma se za ambulante z dodatnimi medicinskimi sestrami niso odločili, je pojasnil direktor Jernej Završnik. Ob obremenitvah, ki bi jih pri tem doletele, so pomisleki v osnovnem zdravstvu leteli tudi na nejasnosti glede kompetenc in nabora storitev, ki bi jih po novem opravljale medicinske sestre. »Sam sem zagovornik tega, da bi šli po poti skandinavskih držav. Medicinske sestre tam pridobijo napredna znanja za posamezno področje, kjer lahko s popolno odgovornostjo izvajajo tudi diagnostiko,« je povedal Završnik. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi se na začetku osredotočili na eno področje. Pri tem bi preverili tudi, kaj je treba storiti, da bi lahko medicinska sestra z naprednimi znanji opravila pregled in predpisala zdravila. Zdravnikov ne bo nikoli dovolj, da bi lahko sami poskrbeli za vse potrebe, je poudaril sogovornik, sprememb pa se je treba po njegovem mnenju lotiti čim prej. Tudi specializantske ambulante – v mariborskem zdravstvenem domu deluje ena – pa ne bodo primerna rešitev za vse okoliščine. »Specializacija je namenjena izobraževanju,« je poudaril Završnik.
V Osnovnem zdravstvu Gorenjske, kjer deluje sedem zdravstvenih domov, se podobno kot preostali veliki zdravstveni zavodi niso prijavili na poziv za vključitev dodatnih diplomiranih medicinskih sester v ambulante družinske medicine. S povečanjem tima bi morali opredeliti dodatne paciente, se zavedajo, pri čemer tamkajšnje ambulante večinoma že zdaj presegajo mejo, do katere so še dolžne vpisovati na novo. Se pa trenutno dogovarjajo o vzpostavitvi ene ambulante specializanta, so nam pojasnili v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Tudi sami rešitev sedanjih zagat vidijo v zmanjšanju administrativnih obremenitev.
