Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) po poročanju portala 24ur, da prijave, na podlagi katerih je po aferi Dars sledil nadzor komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na policiji, ne obstajajo, vztraja, da to ne drži in da je nadzor potekal zakonito.

Pooblaščena skupina Knovs je namreč novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, opravila izredni in nenapovedan nadzor na generalni policijski upravi (GPU) ter zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluhov konkretnim telefonskim številkam vpletenih v afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi. Predsednik Knovsa Žakelj je aprila letos sprva zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Obenem je izpostavil, da tako poslovnik DZ kot zakon ne določata, na kak način mora biti podana prijava, oziroma, kot se je izrazil, kako mora biti »postavljena«. »Kot predsednik sem imel te številke ljudi, ki so domnevali, da se jim prisluškuje. Posredovali so mi jih člani komisije in jaz sem naredil, kot je predpisano po zakonu,« je dejal. V koalicijskih Svobodi in Levici ocenjujejo, da vsi indici kažejo na politično zlorabo komisije. Poslanec Svobode, sicer tudi član Knovsa, Teodor Uranič je zatrdil, da sam teh prijav ni videl, z njimi ni bil seznanjen, jih je pa tudi sam zahteval že konec aprila. Tako meni, da je šlo pri novembrskem nadzoru Knovsa na policiji za politični interes NSi. Hkrati je Žaklja pozval, naj resno razmisli o odstopu s čela Knovsa.