To pa ob omejeni ponudbi in visokem tržnem potencialu za kratkoročno oddajanje vodi v visoke cene. Manj donosno, višje obdavčeno in bolj tvegano dolgoročno oddajanje je po drugi strani nezanimivo.

V apartmaje se spreminjajo tudi poslovni prostori in celo kleti. V prvi vrsti bi bil, kot opozarjajo, nujen okrepljen nadzor, saj prihaja že do kršitev obstoječe zakonodaje, pa tudi boljši podatki o uporabi stanovanjskega fonda, brez katerih so ukrepi zgolj ugibanje, merljivi učinki pa vprašljivi.

Občino pozivajo, da pri načrtovanju prostora upošteva, koliko stalnih občanov Piran sploh potrebuje, da bo funkcioniral kot mesto in da bodo mestotvorne dejavnosti lahko preživele, ter v skladu s tem določi zgornjo mejo apartmajizacije stanovanj. Na drugi strani naj premišljeno umešča v prostor nastanitvene zmogljivosti, da bodo od tega imeli vsi čim več: domačini službe, funkcionalno mesto in dodatne prihodke, mladi oziroma zaposleni v turističnem sektorju stanovanja, turisti pa pristen utrip mesta in zadovoljne prebivalce. »Tako bomo zmagali vsi skupaj.«

Preberite tudi: Kratkoročno oddajanje: Se bodo za omejitev na 30 dni odločili le v Ljubljani? 

»Mesto prvenstveno pripada prebivalcem«

Kritičen je tudi Jadran Čalija, predsednik krajevne skupnosti Koper Center. »Mesto prvenstveno pripada prebivalcem in pozornost je treba v prvi vrsti nameniti njim, jih upoštevati, da bodo zadovoljni in bodo normalno živeli. Z razmahom apartmajev, ki se je začela že pred covidom, še bolj pa po njem, pa se razmerja spreminjajo, tako da skorajda postajajo gospodarji mesta, domačini pa nosimo posledice,« Čalija opozarja predvsem na spreminjanje podobe starega mestnega jedra, ki ga stalni prebivalci zapuščajo, zato je zunaj glavne turistične sezone vse večje mrtvilo, lastniki gostinskih in drugih lokalov pa so nejevoljni, saj nimajo dovolj prometa, nekateri zato zapirajo.

Olajševalna okoliščina bi bila, če bi apartmaje oddajali tisti, ki v mestnem jedru tudi živijo, a ni tako, saj gre v glavnem za naložbena stanovanja. Čalija zato omejitev podpira, kakšno, pa se bodo različni deležniki morali še pogovarjati.

Da je potreben razumen kompromis, opozarja tudi blejski občinski svetnik Srečko Vernig. Čeprav se strinja, da je turizem na Bledu nosilna gospodarska panoga in da od njega živi pomemben del prebivalstva, opozarja, da bi bilo treba vzpostaviti pogoje, da bi domačini nosili manjše breme.

Izpostavlja predvsem prometne zastoje in neustrezno prometno infrastrukturo, ustavljanje projekta južne razbremenilne ceste pa se mu zdi nesprejemljivo. Težava so tudi povišanje življenjskih stroškov, onesnaževanje in obremenjevanje naravne dediščine, medtem ko stanovanjsko problematiko zaradi visokih cen po njegovih besedah mladi domačini pogosto rešujejo v okviru stanovanjske hiše, kjer živita dve generaciji.

Tudi sicer so možnosti za novo pozidavo na Bledu omejene. Vernig meni, da bi k razbremenitvi prispevalo tudi podaljšanje časa bivanja turistov, na kar lahko s cenovno politiko delno vplivajo tudi ponudniki sami. Trend odseljevanja in upada števila prebivalcev so sicer zaznali tudi na Bledu.