V sredo ob 14. uri se je iztekel rok za prijavo na javni razpis Gravitacija, ki ga je objavila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Okvirni obseg sredstev za realizacijo javnega razpisa je 3 milijone evrov na leto za obdobje 2024–2027. Namenjen je raziskavam na tematskih področjih umetna inteligenca, polprevodniki, jezikovne tehnologije in kvantne tehnologije, predvideno pa je multidisciplinarno sodelovanje.

Direktorica ARIS dr. Špela Stres nam je potrdila, da razpis posebej izpostavlja raziskovalno sodelovanje med domenami humanistika in družboslovje, vede o življenju in naravoslovje ter tehnika. »Namen razpisa je združiti vrhunske raziskovalce iz ene ali več disciplin v konzorcije, omogočiti inovacije in odličnost ter z nacionalnim sodelovanjem znotraj ene ali več disciplin utrjevati mednarodni položaj slovenskega raziskovanja,« je pojasnila. »Raziskave na področju družboslovja in humanistike predstavljajo integralni del slovenske in globalne znanosti in so ključne za celovito razumevanje družbenih, kulturnih, etičnih in političnih vplivov, prispevajo k večji družbeni vključenosti in legitimnosti raziskav.«

Med ustanovami, ki so se želele pridružiti raziskovalnemu konzorciju, ki ga vodi dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani, je bil tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR). Predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič je v torek na družbenem omrežju X izrazil obžalovanje, da je bil inštitut izključen iz konzorcija. »Strokovno razpis ni za področje jezikoslovja, ampak jezikovnih tehnologij, ki spadajo na področje računalništva in umetne inteligence,« je delil z nami obrazložitev konzorcija za izločitev Inštituta Frana Ramovša.

»Na takšnih razpisih smo že večkrat sodelovali. Tudi na področju jezikovnih tehnologij je bilo sodelovanje med vsemi nami zelo dobro, zato smo bili zelo presenečeni, ko smo pri tem razpisu naleteli na zid,« nam je pojasnil Ahačič. Hkrati se ne strinja z oceno, da jezikoslovje ni povezano s področjem jezikovnih tehnologij. »Zakaj gre več kot polovica denarja že leta in leta za jezikovne tehnologije, če te z jezikom nimajo nobene zveze?« se sprašuje Ahačič in poudarja, da gre v trenutni resoluciji ministrstva za kulturo o nacionalnem programu za jezikovno politiko več kot polovico sredstev za jezikovne tehnologije. »S tem ni nič narobe, je pa to dodaten dokaz, da to vendarle je povezano s slovenščino, da gre za jezikovno vprašanje,« meni Ahačič. Dodaja, da so humaniste z razpisom prinesli okrog. »Gotovo so v konzorcij vzeli kakšno humanistično institucijo, a bolj z namenom, da jim odstopi svoja besedila v digitalni obliki. Bolj kot neke dobavitelje,« je dejal. »Če bi vedeli, da bomo enostavno izločeni iz konzorcija, ki je bil vedno zelo širok in odprt za najrazličnejše ideje, bi takšnemu razpisu nasprotovali. Tako pa so bile vse naše pobude zavrnjene.«

Robnik Šikonja: Za slovenščino se je treba boriti z dejanji

Robnik Šikonja je medtem povedal, da so se z Ahačičem o sodelovanju inštituta v konzorciju res pogovarjali, a da se ta ni želel vključiti v predlagani koncept projekta. Dejal je, da je konzorciju ponujal tehnološko dokaj nezahtevne jezikoslovne raziskave, ki jih razpis Gravitacija ne predvideva. »ISJFR smo ponudili tehnološko podporo s prilagajanjem tehnologij velikih jezikovnih modelov za področje slovenske leksikografije, dialektov ali zgodovinskega jezikoslovja, vendar je Kozma Ahačič predlog zavrnil. Za slovenščino se je treba boriti z dejanji, zahtevnimi realnimi problemi, tehnološko kompetentnostjo in korakom v času naprej, ne pa s praznimi besedami.«

»Konzorcij pod mojim vodstvom smo oblikovale najboljše slovenske skupine na področju jezikovnih tehnologij (Univerza v Ljubljani – FRI, FE), Inštitut Jožef Stefan (E3, E8) in Univerza v Mariboru (FERI). V predlogu projekta naslavljamo najaktualnejše raziskave na področju velikih jezikovnih modelov, njihovih izboljšav z dodatnim znanjem in za slovenščino ter za njihovo uporabo pri izboljšanju govornih tehnologij za slovenščino,« je pojasnil. Povedal je, da bodo izvedli povsem nove raziskave na področju digitalne humanistike (jezikoslovje, leksikografija, zgodovinopisje, folkloristika, pravo) in so zato v konzorcij povabili tudi vodilne ustanove s tega področja: Inštitut za novejšo zgodovino, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitut IRRIS in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. »Prijava na razpis še ne pomeni dobljenega projekta, saj so zahteve razpisa visoke in bo moral izbrani konzorcij dokazati visoko znanstveno in širšo družbeno pomembnost rezultatov. Prostora za raziskave, ki ne sledijo znanstveni odličnosti in konceptu projekta, ni,« je dodal Robnik Šikonja.

Ahačič: Če nekoga ne želiš zraven, se vedno najdejo načini

Ahačič je na to dodal: »Če nekoga ne želiš zraven, se vedno najdejo načini, kako ga zavrniti. Poudarjam, da ima vsak vodja konzorcija popolno pravico zavrniti kogar koli iz kakršnega koli vzroka. Tako je pač ta razpis zasnovan. Tudi ožjo tematiko prijave ima pravico določiti vodja konzorcija (razpis je ne zahteva). Mi pa imamo pravico povedati, da nismo bili vključeni v konzorcij.«

Povedal je še, da so bili pri Inštitutu Frana Ramovša pripravljeni za relativno majhne stroške, okoli 18.000 evrov, v tem letu oblikovati končni razvoj podatkovne zbirke DIAtlas. Ta bo po Ahačičevih besedah predstavljala eno najnaprednejših zbirk relacijsko povezanih narečnih podatkov na svetu. »Primerljive aplikacije v mednarodnem merilu še ni,« nam je povedal. Drugi doprinos bi bila retrodigitalizacija Etimološkega slovarja slovenskega jezika Franceta Bezlaja, ki je za zdaj najobsežnejši urejeni vir etimoloških podatkov za slovenski jezik. Pomembna se mu zdi tudi vključitev podatkov o izgovoru tujih krajevnih in osebnih imen (prevzetih v novejšem času ali sploh še ne prevzetih) v morfološki leksikon. Želeli so ustvariti tudi orodje za pripis stopnje zahtevnosti besed v slovarskih razlagah. Šlo bi za nadgradnjo uspešnega projekta, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost. »Nič od tega ni bilo sprejemljivo. Zanimali so jih samo viri ali pa opravljanje dela oziroma raziskav, ki ne sodijo na naše področje,« je bil na odziv Robnika Šikonje kritičen Ahačič. »Takšnih igric se mi ne gremo. Lahko ponudimo, kar bomo naredili res kvalitetno. Ne bomo se prodajali za vire in 'evalvacije'. Izjemno žal nam je, da moramo o tem govoriti tudi javno, žal pa nam drugega ni preostalo.«