S 1. januarjem letos se je dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki ga prejema Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Dnevnik je preveril, ali je državna zdravstvena blagajna pri pobiranju prispevka učinkovitejša od komercialnih zavarovalnic, odkar se prispevek trga neposredno od osebnih prihodkov.
Po podatkih finančnega urada (Furs) je v prvem letošnjem petmesečju v zdravstveno blagajno priteklo 1,7 milijarde evrov. To je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Več kot 332-milijonsko povečanje prihodkov je posledica rasti plač, zaposlovanja, predvsem pa uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka (OZP). Do konca maja je ZZZS zbral 227,2 milijona evrov teh prispevkov.
Kaj zneski sporočajo v primerjavi s prihodki iz naslova prostovoljnega dopolnilnega zdravstvena zavarovanja, ki so ga do konca leta 2023 ustvarjale komercialne zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali? Leta 2023 so zavarovalnice skupaj pobrale dobrih 636 milijonov evrov premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za smiselno primerjavo z obveznim zdravstvenim prispevkom je treba upoštevati, da je plačilo obveznega zdravstvenega prispevka za januar zapadlo v februarju. V prvih petih mesecih je torej ZZZS zaračunal prispevek za obdobje od januarja do aprila.
Komercialne zavarovalnice so leta 2023 v štirih mesecih zbrale okoli 212 milijonov evrov, ZZZS je uspelo letos zbrati dobrih 15 milijonov evrov več. Razlog za višje prihodke je predvsem porast skupnega števila zavezancev. V preteklosti namreč številni (predvsem mlajši in tisti s šibkejšim socialnim statusom) niso bili dopolnilno zavarovani.
»Z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka po finančni plati niso dosegli ničesar. To je bila čista politična akcija,« je podatke komentiral nekdanji minister za zdravje in generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Po njegovi oceni bi bilo treba dvigniti prispevno stopnjo, višina prispevka bi se morala izračunavati glede na višino osebnega prihodka. »To bi bilo najbolj pravično,« dodaja Fakin.
Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je bila ob prihodu na položaj naklonjena dvigu prispevne stopnje. »Obvezni zdravstveni prispevek je regresiven, torej manj ugoden za ljudi z nižjimi dohodki,« je ugotavljala v marčevskem intervjuju za Objektiv. »Končne odločitve o tem, kaj bo sledilo, še nismo sprejeli. Možnosti tudi še nismo v celoti pretehtali, saj so povezane z drugimi spremembami v davčnem sistemu. V vsakem primeru bomo rešitve iskali skupaj z ministrstvom za finance.« Ministrstvo je Dnevniku odgovorilo, da so predlogi različnih višin OZP predmet tako medresorskega kot tudi koalicijskega usklajevanja. Zato jih v tej fazi podrobneje ne morejo komentirati.
Kompleksen, netransparenten
in nedorečen sistem
V ZZZS zaznavajo pozitiven trend prihodkov, ki je skladen z letošnjim finančnim načrtom. Ta predvideva približno 621 milijonov evrov prihodkov iz naslova obveznega zdravstvenega prispevka. K temu še pripomnijo, da se jim je z uvedbo prispevka povečal obseg nalog. Prej so bili namreč zadolženi zgolj za obračunavanje zavarovanja manjše skupine upravičencev, zdaj so zadolženi tudi za obračunavanje prispevka družinskih članov zavarovancev in oseb s prenizkimi dohodki. »Posledično ZZZS pobira nov prispevek že za okoli 80.000 oseb,« navajajo. K temu dodajajo, da je sistem obveznega zdravstvenega prispevka kompleksen, netransparenten in v nekaterih primerih nedorečen. »S sistemom obveznega zdravstvenega prispevka se je naredil odmik od enotnega organa za pobiranje prispevkov (finančnega urada), kar bi bilo z vidika stroškov pobiranja prispevkov racionalnejše.«
Kakšna je plačilna disciplina in učinki uvedenih ukrepov zoper neplačnike? Trend vplačil je pozitiven, je redkobeseden ZZZS. »Glede plačilne discipline in ukrepov zoper neplačnike se je treba obrniti na finančno upravo (Furs), ki pobira skoraj vse tovrstne prispevke in izvaja postopke izterjave neplačanih prispevkov,« še odgovarjajo v zdravstveni blagajni. Kaj pravi Furs? »Plačilna disciplina in ukrepi zoper neplačnike so enaki kot za vse druge prispevke, ki jih Furs pobira za blagajni ZZZS in ZPIZ, obvezni prispevek je namreč vključen v izvršilni naslov, s katerim odmerjamo vse prispevke za socialno varnost. Ta prispevek torej deli usodo vseh ostalih obračunanih prispevkov,« odgovarja finančna uprava.
Oktobra lani je generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar ugotavljala, da je trenutna višina premije 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okoli devetodstotna. Tedaj je predvidevala, da bi se moral prispevek povečati vsaj za deset evrov. Iz sočasnih pojasnil je bilo sicer razvidno, da gre za hipotetični scenarij; jasno je bilo tudi, da bo morala vlada luknjo v zdravstveni blagajni pokrivati prek državnega proračuna. To so državne oblasti počele že v preteklosti, a sproti, medtem ko so se na ZZZS že dolgo zavzemali za trajno proračunsko varovalko. Vlada Roberta Goloba je tedaj ostro zavrnila možnost dviga prispevka, namesto tega se je odločila zagotoviti dodatni 136-milijonski transfer iz državnega proračuna. Kakšne bodo dolgoročne rešitve, ki bodo nadomestile sedanji prispevek v enotni višini, vlada do danes ni razkrila.
Odhodki za zdravstvene storitve porasli za 920 milijonov evrov
Kaj danes pravi ZZZS glede vzdržnosti višine obveznega prispevka? Zavod je uvodoma odgovoril, da so morebitne spremembe višine ali izračuna prispevka v pristojnosti zdravstvene politike (vlade, državnega zbora). »Z vidika celovite finančne vzdržnosti ZZZS in sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja je treba pojasniti, da nam že od leta 2020 s prispevki ne uspe več pokriti vseh naraščajočih izdatkov za zdravstvo. V letu 2024 bodo tako odhodki ZZZS za zdravstvene storitve (brez odhodkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) večji za 920 milijonov evrov v primerjavi z letom 2019.«
ZZZS trenutno finančno posluje stabilno, do konca aprila je ustvaril 2,8 milijona evrov primanjkljaja, kar predstavlja 0,2 promila vseh prihodkov v tem obdobju. Finančni načrt ZZZS letos predvideva 5,34 milijarde evrov prihodkov, za uravnoteženje poslovanja zdravstvene blagajne naj bi letos vanjo steklo skupno 423,5 milijona evrov transferjev iz državnega proračuna.
