V vrstah medicinskih sester imajo ob vzpostavljanju ambulant z dodatnim osebjem številne dileme in pomisleke. Katere naloge bodo opravljali zdravniki in katere bodo v njihovih rokah, ni dorečeno, ugotavljajo medicinske sestre. V sindikatu delavcev v zdravstveni negi so tej poklicni skupini sicer že aprila svetovali, naj v svojem zavodu ne prevzemajo dodatnih nalog in zadolžitev, dokler ne bodo razčistili vseh dvomov in ovrednotili dodatnih obremenitev. Za zdaj še vedno ostajajo pri tem sporočilu, nam je potrdila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar.

Proti prenašanju »po domače«

»Stvari so še odprte, opozarjamo na potrebo po strokovnih smernicah in ustreznem plačilu. Namesto kratkotrajnega nagrajevanja bi morali to in druga vprašanja reševati sistemsko,« je dodala predsednica sindikata. Prepuščanje zaposlenim v posameznih ambulantah, da se bodo o spremembah dogovarjali po svoje, po njeni oceni tudi sicer ni prava pot.

Medicinske sestre že zdaj opravijo veliko dela, ki ni ovrednoteno in pri spremljanju obremenitev ne šteje, je opozorila. Potrebe pacientov v osnovnem zdravstvu so obenem vse večje, kar vpliva tudi na delo te poklicne skupine. »Iz bolnišnic bolniki na primer prihajajo prej, kot so v preteklosti,« je ponazorila Slavica Mencingar. Vprašanje standardov in normativov, ki med drugim določajo primerne obremenitve zaposlenih, za zdaj še ni rešeno.

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije so letos sicer izpostavljali, da kompetenc iz delokroga zdravnikov na zaposlene v zdravstveni negi ne bi smeli prenašati po domače in pavšalno. »Nikakor nismo a priori proti temu, da bi se kompetence širile, vendar morajo biti predhodno dorečeni in opredeljeni ter izpolnjeni vsi pogoji za to,« so opozarjali aprila.

Na razpisu za ambulante z dodatnimi medicinskimi sestrami, kjer bodo morali skrbeti tudi za več pacientov, je pogoje izpolnjevalo 26 ambulant. Kot smo že poročali, med njimi ni ambulant velikih zdravstvenih domov, kot sta ljubljanski in mariborski. V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so poudarjali, da uvajanje novosti zahteva čas. Razpis bodo tako ponovili. Za letos so sicer predvideli do sto ambulant, v katerih bo medicinska sestra namesto za paciente dveh v celoti na voljo pacientom ene ambulante družinske medicine.

Zmešnjava, ki sega v mandat Bešiča Loredana

Glede na veljavno zakonodajo lahko zdravnik v vlogi nosilca sam preda pooblastilo medicinski sestri, ugotavlja predsednica zbornice Zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Hkrati pa zakonodaja ne predvideva možnosti, da bi medicinska sestra tak prevzem pooblastila zavrnila. »Želimo sistemsko rešitev z enako dostopnostjo in z enako vsebino obravnave v vseh ambulantah družinske medicine,« je poudarila predsednica zbornice. Pomisleke imajo tudi v primeru dodatnih obremenitev, ki spremljajo novost in bodo vplivale na nagrajevanje celotnih ekip.

Izvirna napaka je po oceni Monike Ažman sicer že v interventni zakonodaji, ki je bila sprejeta v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana. Odločitve o prenašanju nalog je namreč že v izhodišču prepustila posameznim ambulantam. To je z vidika varnosti in kakovosti dela neustrezen pristop, ugotavlja, v državi pa lahko ambulante posledično delujejo na zelo različne načine. Težav, ki se lahko le še kopičijo, ne bi smeli reševati zgolj na ravni podzakonskih aktov, opozarja; po njeni oceni bo treba poseči v zakonodajo.

Spomnimo, da je pri omenjeni zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2022, veliko pomislekov letelo zlasti na možnost prenašanja odločanja o kratkotrajnih bolniških odsotnostih. V vrstah zaposlenih v zdravstveni negi so med drugim opozarjali na pomanjkanje dodatnega usposabljanja, v sindikatu delavcev v zdravstveni negi pa so tudi takrat odsvetovali prevzemanje nalog, dokler ne bodo razrešene ključne dileme.