Palestina naj bi po naših informacijah že pred leti slovenske državne organe pozvala, naj izraelske pošiljke sadja in zelenjave, pridelane na zasedenih palestinskih ozemljih, na meji zavrača, če mesto pridelave ni ustrezno označeno. Slovenija naj bi odgovorila, da tega ne more početi, dokler Palestina ne bo priznana kot neodvisna in suverena država. To priznanje se je zgodilo, zato smo želeli preveriti, kaj to pomeni denimo za paprike ali mandarine, pridelane na zdaj uradno priznanem palestinskem ozemlju.
O pozivu Palestine na upravi ne vedo nič
Zunanje ministrstvo smo vprašali, ali je informacija glede omenjenega palestinskega poziva in slovenskega odgovora nanj resnična. Zanimalo nas je tudi, ali bodo pošiljke sadja, zelenjave in drugih živil, ki so označena kot izraelska, pridelana oziroma proizvedena pa so bila na ozemlju Palestine, v Luki Koper poslej zavračali. Pustili so nas brez odgovora in nas napotili na kmetijsko ministrstvo, carino in fitosanitarno upravo. Slednja od 1. januarja 2013 – od združitve z veterinarsko upravo, delom direktorata za varno hrano in delom kmetijskega inšpektorata v upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – ne obstaja več.
Podobna vprašanja kot zunanjemu ministrstvu smo poslali tudi upravi za varno hrano. Zatrdili so, da z več kot deset let starim pozivom Palestincev o zavračanju neustrezno označenih pošiljk iz Izraela niso bili seznanjeni. Tudi domnevnega odgovora Slovenije Palestini nimajo, so nam dejali. Poudarili so, da je odločitev o tem, ali pošiljka lahko stopi na ozemlje EU, v pristojnosti carine. Hkrati so spomnili na sodbo sodišča EU z dne 12. novembra 2019, ki se nanaša na označevanje sadja in zelenjave. »Sodišče je takrat presodilo, da morajo biti živila s poreklom z ozemlja, ki ga zaseda država Izrael, opremljena z navedbo tega ozemlja in v primeru, da taka živila izvirajo iz naselja ali skupine naselij, ki tvori izraelsko naselbino na tem ozemlju, tudi z navedbo tega izvora,« so še pojasnili na upravi za varno hrano. Dodajmo, da lahko inšpektorji in cariniki pravilnost oznake, ali je blago proizvedeno v Izraelu ali na zasedenem palestinskem ozemlju, preverjajo le, če imajo podatek, kaj je zasedeno palestinsko ozemlje. Tega pa bi verjetno morali dobiti od zunanjega ministrstva.
Bizjakova se poziva spomni
Poziva Palestincev in slovenskega odgovora nanj pa se dobro spominja Andreja Bizjak, dolgoletna direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki jo je Matjaž Guček, ko je leta 2021 postal generalni direktor uprave za varno hrano, razrešil, degradiral in jo odrezal od vseh informacij. »Potrdim lahko, da so Palestinci pobudo za zavračanje neustrezno označenih pošiljk z zasedenih palestinskih ozemelj pred dobrimi desetimi leti naslovili na več organov v Republiki Sloveniji, tudi na upravo za varno hrano. Sama dostopa do arhivskih dokumentov žal nimam, ga pa ima aktualno vodstvo uprave, ki bi to informacijo lahko preverilo,« je prepričana Andreja Bizjak.
Izrael večino sadja in zelenjave v Evropo izvozi prek Luke Koper. Po podatkih uprave za varno hrano so fitosanitarni inšpektorji lani pregledali 2940 izraelskih pošiljk, letos pa 1679. »Pošiljk z zasedenih palestinskih ozemelj, ki bi bile podvržene fitosanitarnim pregledom, v navedenih letih nismo imeli,« so še dodali. Fitosanitarni nadzor za pošiljke iz Izraela je na vstopnih točkah v EU, med katere sodi tudi Luka Koper, med drugim predpisan za avokado, kaki, citruse, granatno jabolko, korenje, peteršilj, mango, krompir, papriko …
Statistiko o preostalih pošiljkah sadja in zelenjave, za katere fitosanitarni pregled ni predpisan, vodi finančna uprava. V letu 2023 je k nam iz Izraela prispelo 1446 takšnih pošiljk, skupaj težkih blizu 52.000 ton. Ena pošiljka sadja, ki je tehtala skoraj 17 ton, je lani prispela tudi z zasedenega palestinskega ozemlja. Od začetka tega leta do konca maja so ladje iz Izraela v Koper pripeljale 872 pošiljk sadja in zelenjave, ki niso predmet fitosanitarnega nadzora. Tehtale so okoli 28.000 ton. Z zasedenih palestinskih ozemelj pa so v Luko Koper letos prispele štiri pošiljke sadja, skupaj težke dobrih 56 ton.
