V vseh državah članicah Evropske unije je zdaj čas za analize, odmeve in politične premisleke po objavi rezultatov evropskih volitev. Ponekod večjih premikov ni bilo, a tudi to je novica, drugod so se karte temeljito premešale. Kako se je torej izteklo pri naših sosedah in v nekaterih drugih članicah EU?

Italija: Giorgia Meloni se še krepi

Brati Italije premierke Giorgie Meloni so pričakovano zanesljivo zmagali in si še dvignili podporo s 26 odstotkov na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 na 29 odstotkov. Zadovoljni so tudi pri drugouvrščenih opozicijskih demokratih, ki se jim je podpora dvignila za pet odstotnih točk - prav za toliko, kot je padla Gibanju petih zvezd. Naprej Italija je pristala pri 9,7 odstotka, kar je več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, kar kaže, da se stranka po smrti Silvia Berlusconija drži tudi pod vodstvom Antonia Tajanija. Približno na istem je z devetimi odstotki populistična Liga Mattea Salvinija, ki pa so mu nekateri analitiki napovedovali politični konec, če nekdaj močne stranke ne dvigne vsaj do desetih odstotkov podpore. Sicer pa bo k tej sliki potrebno dodati še rezultate lokalnih volitev, ki so potekale konec tedna.

Avstrija: daljne leto 1999

Napovedovani evropski vzpon skrajne desnice se je Avstriji uresničil najbolj nazorno poleg tistega v Franciji. Svobodnjaška stranka FPÖ je zmagala. To ji ni uspelo še nikoli prej ne na evropskih ne na nacionalnih volitvah, zdaj pa si lahko mane roke pred jesenskimi parlamentarnimi, na katerih so bili nazadnje tretji. In če zmagajo tokrat, bi verjetno lahko brez zadržkov in kritik tujine sestavljali vlado. Prav svobodnjaki so nazoren dokaz političnih in vrednostnih premikov v Evropi v zadnjem obdobju. Namreč, ko se je leta 1999 desnosredinska Ljudska stranka odločila sestaviti koalicijo s Svobodnjaki, takrat pod vodstvom Jörga Haiderja, je ostalih tedanjih članic EU zato proti Avstriji uvedlo sankcije s kritiko, da skrajna desnica v vladi ni v duhu evropskih vrednost. Danes je to nepredstavljiva poteza.

Madžarska: Orban navzdol, kaj pa Budimpešta?

Nekoliko kisla je za Viktorja Orbana zmaga njegove stranke Fidesz, četudi jo je dosegla s prepričljivim naskokom pred novim opozicijskim izzivalcem Petrom Magyarjem, ki je bil nekdaj v njegovi stranki. Fidesz je dobil manj kot 50 odstotkov glasov, kar se je nazadnje zgodilo leta 2004. Magyar je rezultat označil za začetek Orbanovega konca. Prehitro, bržkone, četudi je rezultat za Orbana lahko zaskrbljujoč. Imel naj bi zveste volilce in bi mu zato deset odstotnih točk nižja volilna udeležba na evropskih volitvah kot na zadnjih parlamentarnih na papirju morala kvečjemu pomagati, a je podpora padla. Kaže tudi, da njegovemu kandidatu ni uspelo zmagati v tekmi za župana Budimpešte, a glasovnice štejejo ponovno. Razlika je bila namreč samo 324 glasov pri več kot 740.000 oddanih.

Hrvaška: najnižja udeležba od vseh

Vsaj kar se prvih treh strank tiče, so rezultati evropskih volitev zelo natančna preslikava rezultata parlamentarnih, ki so bile aprila. Že takrat se je pokazalo, da opozicijski socialdemokrati pod vodstvom Peđe Grbina očitno ne morejo do živega HDZ premierja Andreja Plenkovića. In Grbin je včeraj, po prespani evropski noči, potrdil, da se ne bo več potegoval za nov mandat na čelu stranke, kar pomeni, da bo vodja hrvaške opozicije postal nekdo drug. Skrajna desnica se je z Domovinskim gibanjem zasidrala na tretjem mestu. Precej je padla podpora levi stranki Zmoremo!, ki pa bo le imela enega evropskega poslanca za razliko od Mosta, ki je ostal praznih rok. HDZ bo imel polovico od dvanajstih evropskih poslancev. Na Hrvaškem je bila sicer najnižja volilna udeležba od vseh članic EU, 21,34 odstotna.

Nemčija: Scholz drugače kot Macron

Francoski predsednik je z razpisom predčasnih parlamentarnih volitev pljunil v skledo vsem vladajočim strankam, ki so se odrezale slabo, saj jim ga opozicija ponuja za zgled pri zahtevah po predčasnih volitvah. Tako je tudi v Nemčiji, kjer so gladko zmagali Krščanski demokrati, skrajno desna Alternativa za Nemčijo pa potrdila napovedi in postala druga najmočnejša stranka. Toda v kanclerjevem uradu pravijo, da niso »niti za sekundo« pomislili na predčasne volitve in bodo v naslednjih dveh letih poskušali številke vseh treh vladnih strank obrniti. Zdaj so namreč res porazne – socialdemokratu so šele tretji, Zeleni četrti, liberalci pa šele šesti. Prehitelo jih je celo novoustanovljeno skrajno levo Gibanje Sare Wagenknecht, ki je nagovarjalo nezadovoljne delavce.

Poljska: končno zmaga Tuska

Poljaki so imeli volitve oktobra lani, ko je slavila dotlej vladajoča evroskeptična stranka Zakon in pravičnost Jaroslawa Kaczynskega. Toda zmaga je bila jalova, saj ni našla partnerjev za sestavo koalicije in vlado je sestavil Donald Tusk s svojo Državljansko platformo in koalicijskimi partnerji. Osem mesecev kasneje pa je Tuskova stranka tudi zmagala, sicer tesno in z manjšo prednostjo od napovedi. »Postali smo svetilnik upanja za Evropo,« je rekel Tusk, ko je v isti sapi omenil težave Scholza in Macrona. Volitve je zaznamovala tudi za Poljake precej nizka, 40 odstotna udeležba, kar je šest odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Sicer pa na Poljskem izpostavljajo tudi uspeh nacionalistične Konfederacije, ki se je s sedmih odstotkov na parlamentarnih volitvah povzpela na dvanajst odstotkov.

Slovaška: vpliv atentata na volitve

Nad volitvami na Slovaškem je visel velik vprašaj, saj ni bilo jasno, kako bo nanje vplival atentat na premierja Roberta Fica 15. maja, ki je pretresel državo. Fico je bil v kritičnem stanju, a se izvlekel in pred volitvami že nagovoril Slovake. Pred atentaom so ankete napovedovale zmago opozicijski Napredni Slovaški (PS), po atentatu so se začele dvigati številke Ficovi stranki Smer, ki pa je na koncu vseeno končala na drugem mestu. Je pa v izjavi izpostavila, da so v celoti gledano prevladale stranke desno od sredine. Tretja je bila namreč skrajno desna Republika. Sicer pa sta se okrepila tako Smer kot PS, ki sta pridobili po dva poslanska sedeža. Sedem od petnajstih slovaških predstavnikov v evropskem parlamentu pa bodo ženske.

Španija: Odstop na levici

V Španiji je zmagala ista stranka kot na lanskih parlamentarnih volitvah, ki potem ni uspela sestaviti vlade, namreč Ljudska stranka Alberta Nuneza Feijooa. Ta je gradila kampanjo na kritiki zakona o amnestiji za katalonske separatiste, ki ga je sprejela vlada socilalista Pedra Sancheza. Ta je po začetku sodnega postopka proti njegovi soprogi zaradi korupcije konec aprila grozil z odstopom in si premislil, to pa mu očitno ni ne škodovalo ne koristilo, saj sta obe glavni strani ostali pri podobni podpori kot lani. Zato pa je za tri odstotne točke padla Vox na tretjem mestu, ki tako ni postal del zgodbe o okrepljeni skrajni desnici v Evropi. Za skoraj osem odstotnih točk pa je glede na lanske volitve padla leva stranka Sumar, ki je del Sanchezove koalicije, zato je odstopila njena predsednica Yolanda Diaz.

Na severu hladno do skrajne desnice

Tudi na Švedskem se skrajna desnica ni odrezala po napovedih in je tako prispevala k splošnejši oceni, da ta v Evropi morda le ni v neustavljivem vzponu. Švedski demokrati, sicer druga najmočnejša stranka v parlamentu, so v nedeljo namreč končali na četrtem mestu, verjetno tudi zato, ker vprašanje priseljevanja trenutno na Švedskem nima tako velike teže kot nekoč. Nasploh je bil sever do skrajne desnice precej hladen. Na Finskem je stranka Finci, ki je na lanskih volitvah zasedla drugo mesto in je ena od štirih koalicijskih strank v vladi, bila zasedla šele šesto mesto. Stranka se je sicer pred volitvami pod pritiskom koalicijskih partneric odrekla zavzemanju za izstop iz Evropske unije in zato verjetno izgubila kakšnega volilca, dobila pa je samo enega evropskega poslanca.