Na treh posvetovalnih referendumih so koalicijske stranke razglasile zmago, saj so se pri vseh štirih referendumskih vprašanjih volilci večinsko izrekli za. Toda rezultati niso enoznačni, saj so se predvsem pri dveh vprašanjih delitve levo-desno zabrisale, pokazal pa se je tudi osebni in ne politični odnos volilcev.
Rezultati za vladajočo koalicijo niso pravno zavezujoči, so pa usmeritev za reševanje določenih vprašanj, visoka podpora določenim temam legitimnost ustreznih vladnih odločitev krepi in obratno. Toda pri implementaciji referendumske volje bi se utegnilo še zapletati.
Golob: Nekatere zakonske podlage že pripravljene
Predsednik vlade Robert Golob je že pojasnil, da ima vlada glede nekaterih vprašanj, o katerih so za mnenje vprašali volilce, že pripravljene zakonske podlage, ki sicer še niso popolne in jih bodo z ministrstvi prilagodili, da bodo zdržale pravno presojo, tudi morebitno ustavno. Pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter pri gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene bi lahko imeli predloge zakonskih rešitev na mizi do konca leta, je napovedal.
Podpredsednik SD Luka Goršek je ocenil, da bi morala koalicija čim prej pripraviti zakonsko podlago za uvedbo preferenčnega glasu in uporabo konoplje za medicinske namene. Podpredsednik vlade Luka Mesec (Levica) pa je zatrdil, da bodo vse štiri zakonske podlage pripravljene še v mandatu sedanje vlade, saj »rezultatov referendumov ne moremo postavljati pod vprašaj«.
Večino bo treba še zbrati
Referendumska volja volilcev je bila najbolj jasna pri vprašanju o uveljavitvi preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah. Za odločilnejši vpliv volilcev pri tem, kdo bo sedel v poslanske klopi, je glasovalo kar 70 odstotkov volilcev, vendar bo za njegovo uveljavitev v DZ potrebna dvotretjinska večina, kar se je doslej vedno izkazalo kot glavna ovira.
Janez Cigler Kralj, poslanec NSi, kjer uvedbo preferenčnega glasu načeloma podpirajo, je že opozoril, da še ne vedo, na kakšen način si koalicija to ureditev sploh predstavljala, in tudi, da vlada na tej točki nima dveh tretjin za sprejem kakršnega koli zakona ali spremembe ustave.
Odmik od odločanja po političnem ključu se je pokazal tudi pri skoraj 67-odstotni podpori gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene. Ali je vzpostavitev takšnega sistema v Sloveniji glede na majhne količine konoplje, ki se zdaj uporablja v medicinske namene, sploh upravičena, naj bi analiza ministrstva za zdravje šele pokazala.
Nesprejemljiva politizacija
Razdeljenost volilnega telesa je bila največja pri odločanju o dopustitvi gojenja in predelave konoplje tudi za omejeno osebno rabo. Podprlo jo je le 51,5 odstotka volilcev. Izid je bil skoraj povsod po državi zelo tesen, v eno ali drugo stran so odstopali le nekateri izrazito levi oziroma desni okraji. »Zadržanost volilcev pri vprašanju konoplje za osebno rabo pomeni, da vlada nima legitimnosti za poseganje v to področje, na primer za legalizacijo za osebno rabo. Vlado pozivamo, naj dobrega odstotka razlike 'zmage' na referendumu ne uporablja kot argumenta za uvajanje sprememb,« so pozvali v več nevladnih organizacijah s področja javnega zdravja. Nesprejemljivo se jim zdi, da se tako pomembna vprašanja politizirajo, saj s političnimi nazori nimajo nobene zveze, pač pa bi se morali volilci odločati na podlagi strokovno utemeljenih dejstev. K razdeljenosti je po njihovem prispevala tudi nejasnost, saj pobudniki niso predstavili podrobnosti o predlogu ureditve področja.
Razmeroma tesen je bil izid tudi pri vprašanju ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Toda nekaj manj kot 55-odstotna podpora vendarle kaže, da odločanje ni bilo zgolj ideološko-politično, ampak gre tudi za osebno temo.
Že rožljanje z zakonodajnima referendumoma
Nasprotniki v primeru obeh referendumskih vprašanj, ki sta razdelili volilce, pričakujejo, da bo vlada razumela sporočilo in spornih zakonov (še) ne bo sprejela oziroma bo prej opravila širšo razpravo in se posvetovala s stroko. V nasprotnem primeru se obetajo zakonodajni referendumi, kot so že nakazali v Gibanju za otroke in družine, ali posegi na ustavnem sodišču.
V društvu Srebrna nit pa so medtem že izrazili pričakovanje, da bo vlada vložila izboljšano različico zakona, ki so ga pripravili sami, a ga je državni zbor zavrnil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, Gibanje Svoboda pa je nato predlagalo referendum. Izid referenduma zakonodajalcu po njihovem mnenju daje jasno sporočilo, naj čim prej uzakoni pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo »preprečevala nepotrebno trpljenje, ne da bi pri tem kakor koli posegala v pravni ali dejanski položaj tistih, ki se z zdravniško pomočjo pri končanju življenja intimno ne strinjajo«.
