Ko je v nedeljo četrt čez enajsto zvečer pred mikrofon stopil predsednik državne volilne komisije Peter Golob, da bi sporočil prve delne rezultate evropskih volitev, je marsikdo zajel sapo. Po polovici preštetih glasov smo dobili novo ekipo slovenskih evropskih poslancev. V nadaljevanju je ob štetju glasov prišlo zgolj še do ene menjave. Sprva je kazalo, da bo v parlament sploh prvič prišel Peter Gregorčič kot nosilec liste SLS, a ga je nato prehitel nosilec liste SD Matjaž Nemec. Poleg njega po 99,97 odstotka preštetih glasov letijo v Bruselj oziroma Strasbourg še predsednik NSi Matej Tonin, Vladimir Prebilič iz Vesne, Marjan Šarec in Irena Joveva iz Gibanja Svoboda ter Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič iz zmagovalke volitev SDS.
V Kočevju nadomestne
županske volitve
Za Janševe je to najboljši rezultat doslej, in to na volitvah, ko se je na volišča odpravilo 41,36 odstotka oziroma nekaj manj kot 700.000 volilnih upravičencev, kar je dobrih 12 odstotnih točk višja volilna udeležba kot kadar koli prej na evropskih volitvah v Sloveniji. Kot se za prvo stranko evrovolitev spodobi, je zmagovalka po številu prejetih preferenčnih glasov njena nosilka liste Romana Tomc, ki so jo državljani ob potrditvi njenega tretjega evropskega mandata obkrožili 73.369-krat. Več kot 70.000 prednostnih glasov je prejela tudi Joveva, ki je tudi na prejšnjih volitvah s tega vidika zasedla drugo mesto med vsemi. Leta 2019 jo je prehitela le Tanja Fajon. Tretji rezultat v tem pogledu je letos dosegel evropski novinec Vladimir Prebilič (52.096). V Kočevju, kjer županuje že 14 let, bodo ob njegovi izvolitvi potrebne nadomestne volitve.
Zanimivo – prej omenjeni Gregorčič je bil po tem, kolikokrat so volilci obkrožili njegovo ime, četrti najuspešnejši kandidat (32.024), a SLS ni uspelo prebiti volilnega praga, ki je bil sicer najnižji doslej. S 7,66-odstotno podporo je to po drugi strani za las uspelo Novi Sloveniji, pri čemer je njihov nosilec Tonin ob osvojenem mandatu prejel pol manj preferenčnih glasov kot Gregorčič. Predsednika in poslanca krščanskih demokratov, ki ga bo v poslanskih klopeh predvidoma nadomestil kandidat NSi v Idriji Franc (Francisco Estanislao) Medic, sta po preferenčnem glasovanju prehitela tudi Nemec (25.464) in Tomašičeva (26.799), ki je z 28 leti postala doslej najmlajša evropska poslanka iz Slovenije. Slabši rezultat od nje sta dosegla celo starosti SDS Milan Zver in poslanec Grims, ki bi ga lahko za preostanek mandata v DZ nadomestil državni svetnik Andrej Poglajen, prav tako kandidat iz volilnega okraja Idrija.
Črnčec in Medved kot
potencialni Šarčevi zamenjavi
Po evropskih volitvah bo sledila tudi zamenjava na čelu ministrstva za obrambo. Preferenčni glasovi so namreč mesto v evropskem parlamentu zagotovili sedanjemu ministru za obrambo Marjanu Šarcu. Predsednik vlade Robert Golob je po objavi izidov volitev dejal, da si bodo za odločitev, kako naprej, vzeli kak teden, a da je z delom ministra in ministrstva zadovoljen, zato bodo razmišljali tudi v smeri iskanja kandidatov znotraj obstoječe ekipe. To pomeni, da bi se lahko na čelo zavihtela bodisi državni sekretar Damir Črnčec bodisi državni sekretar Rudi Medved. Zanimivo bo videti, kaj bi ob morebitnem napredovanju Črnčeca rekli v obeh koalicijskih partnericah Svobode, v strankah SD in Levica. Dolgoletni strokovnjak s področja državne in mednarodne varnosti je bil namreč nekoč tesen zaveznik predsednika SDS Janeza Janše, nato pa je po zamenjavi političnih barv postal svetovalec poslanske skupine Šarčeve LMŠ.
Nasprotno od četverice, ki bo po odhodu v evropski parlament potrebovala takšno ali drugačno zamenjavo na mestih, ki jih je zasedala, pri preostalih petih nadomeščanja ne bodo potrebna. Evroposlanec Nemec bo po tem, ko je leta 2022 v evropskem parlamentu nadomestil Tanjo Fajon, letos prvič začel mandat, Joveva je bila izvoljena drugič zapored, Tomčeva že tretjič zaporedoma, Zver pa se kot edini doslej že četrtič vrača v evropski parlament. Zamenjave kot nov obraz v politiki seveda ne bo potrebovala niti Tomašičeva. Na končne izide nedeljskih glasovanj bo sicer treba počakati do 17. junija. Takrat bodo namreč prešteli tudi glasove iz tujine. Postopek ugotavljanja končnega uradnega izida evropskih volitev in referendumskih glasovanj z objavo v uradnem listu mora biti končan do prve nedelje v juliju.
