Kar bi se moralo zgoditi že maja, se utegne vendarle udejanjiti junija. »Če se na današnjem kolegiju ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bomo še ta mesec ponovno začeli delovati,« pravi Jakob Počivavšek, predsednik ESS. Na prvi seji sveta po več kot enajstmesečnem prisilnem premoru hočejo zagristi tudi v zakonsko gradivo, ki najbolj razdvaja predstavnike delojemalcev in delodajalcev.

Pozitivno novico o preboju blokade na področju socialnega dialoga je pretekli teden sporočil predsednik vlade Robert Golob. Vlada je namreč potrdila tako imenovano deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Gre za protokol bodočega delovanja ESS, ki so ga vladni predstavniki usklajevali s sindikati in delodajalci. Po besedah Goloba je deklaracija predpogoj, »da bo dialog potekal čim bolj nemoteno in da bodo tam dosežene rešitve ne samo zavezujoče, ampak predvsem koristne za vse prebivalce Slovenije«.

Protokol je in ni usklajen

Deklaracija je vsebinsko usklajena, zagotavlja Počivavšek. »V bistvu jo mora kolegij le še potrditi, določiti datum seje, dnevni red in opraviti pregled gradiv,« trdi sindikalist. Pričakuje, da bodo prvič zasedali najverjetneje šele konec junija, ker večina članic in članov prej bržkone ne bo razpoložljiva.

Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog, je včeraj še pretežno govoril v pogojnikih. »Kolegij bo, če se nam bo pred tem uspelo uskladiti in dogovoriti o vsebini deklaracije,« napoveduje. Po njegovih besedah želi namreč vlada še nekoliko spremeniti parafirani dokument, določene popravke si obetajo tudi na delodajalski strani. »Dokument še ni dosegel svoje dokončne oblike,« poudarja Gorenšček. Zato je previden z napovedmi. »Šele ko bo podpisan, to naj bi se zgodilo na prvi seji sveta, bomo lahko trdili, da socialni dialog spet poteka v polni meri.«

V parafiranem dokumentu so se socialni partnerji zavezali k doslednemu spoštovanju pravil o delovanju ESS, vlada pa se je zavezala, da ne bo sprejemala ali predlagala sprejetja predpisov s temeljnih ekonomskih in socialnih področij, ne da bi predlagala njihovo predhodno vsebinsko obravnavo na ESS, je poročala STA.

Vlada se je tudi zavezala, da bo socialnim partnerjem pravočasno posredovala gradiva, ki jih mora obravnavati ESS. Stališča, mnenja in priporočila ESS k predlaganim zakonskim aktom in predpisom bo vlada v bodoče povzela v posebnem mnenju, iz katerega bo tudi razvidno, ali je gradivo usklajeno z ESS. In če ne bo, zakaj ne ter kateri partner predlogu nasprotuje.

Delodajalci odprli že zaprta zakonska poglavja

Deklaracija določa tudi ključne vsebinske točke prvih treh sej ESS. Gorenšček je pritrdil Dnevnikovi ugotovitvi, da so v pogajanjih delodajalci dosegli izpolnitev ene izmed njihovih ključnih zahtev, in sicer da bo ESS odprl razpravo tudi o zakonih, ki jih je Golobova vlada sprejela ali dopolnila v času nedelujočega ESS. Na dnevnem redu bodo zato med drugim tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o čezmejnem opravljanju storitev in zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Ekonomsko-socialni svet je bil leta 1994 ustanovljen z namenom, da obravnava vprašanja in ukrepe, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, kakor tudi tista, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja socialnih partnerjev, ter daje v zvezi z njimi mnenja oziroma oblikuje stališča. Ima 15 članic in članov, vsaka stran, delodajalci, delojemalci in vlada, jih imenuje po pet.

V času Golobove vlade je socialni dialog zapadel v globoko krizo, svet se je nazadnje sestal julija lani, ko so ga protestno zapustili predstavniki interesov delodajalcev. Vladi so očitali kršitve pravil delovanja ESS in neenako obravnavo. Predstavniki sindikatov so se že nekajkrat javno zavzeli za obuditev socialnega dialoga. Več mesecev so opozarjali na škodljive posledice nedelovanja ekonomsko-socialnega sveta in na nujnost, da čim prej sedejo za pogajalsko mizo.

Vlada potrebuje delujoč ESS za izvedbo paketa temeljnih reform (pokojninske, davčne, zdravstvene reforme ter reforme sistema plač v javnem sektorju), na katere je vezano izplačilo do 700 milijonov evrov sredstev iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Na prvih treh sejah naj bi ekonomsko-socialni svet obravnaval zamišljene zakonske spremembe na področjih zdravstvene dejavnosti, pokojninskega zavarovanja in prenove davčne zakonodaje.