Potem ko je v nedeljo zvečer predsednik države Emmanuel Macron v zelo kratkem televizijskem nagovoru sporočil, da bo razpustil skupščino in razpisal parlamentarne volitve 30. junija (drugi krog bo 7. julija), francoski mediji bijejo plat zvona in pozivajo Francoze k odgovornemu glasovanju. Za to »igro pokra«, »politično rusko ruleto« in »tvegano stavo«, kar so izrazi komentatorjev, se je Macron odločil po veliki zmagi skrajne desnice in hudem porazu svoje sredinske liste na evropskih volitvah v nedeljo, da bi, kot sam pravi, »razjasnil politično situacijo v Franciji«.
Takoj po kratki televizijski izjavi, ki je šokirala javnost, je Macron, ne da bi izgubljal čas, zbral vse ministre na sestanek, ki je trajal uro in pol. Mobiliziral jih je za skupščinske volitve in med drugim dejal: »Samo nekaj tednov imamo časa, da si pridobimo Francoze za zmago.« Za tvegan razpust skupščine se je odločil tudi zato, ker od parlamentarnih volitev leta 2022 nima več absolutne večine poslancev in zato težko vlada, nepriljubljeno pokojninsko reformo pa je lani sprejel celo mimo skupščine.
Nova velika svarila pred Marine Le Pen
Silno navdušenje je v nedeljo zvečer prevzelo množico v volilnem štabu Nacionalnega zbora, najprej ko se je pojavil voditelj liste 28-letni Jordan Bardella in pozval Macrona k razpustitvi skupščine. Prava eksplozija navdušenja je sledila, ko je Macron po televiziji sporočil, da bo to res storil. Bardellova strankarska šefinja Marine Le Pen, ki si obeta zmago na predsedniških volitvah leta 2027, je zatem izjavila: »Pripravljeni smo prevzeti oblast, če nam jo bodo Francozi zaupali na skupščinskih volitvah.« Če bi se to zgodilo, bi premier postal mladi Bardella. Dnevnik Le Monde, ki svari Francoze pred skrajno desnico, celo trdi, da se »bo 30. junija in 7. julija odločila usoda francoske demokracije« in da bo od teh volitev tudi odvisno, kakšno »podobo bo odslej Francija imela v Evropi«.
Macronova lista je v nedeljo dobila komaj 14,6 odstotka glasov, Nacionalni zbor 31,4 odstotka, še ena lista skrajne desnice, Reconquete, ki jo vodi Marion Maréchal, nečakinja Le Penove, pa 5,5 odstotka glasov. Republikanci, ta nekdaj mogočna stranka Jacquesa Chiraca in Nicolasa Sarkozyja, so v nedeljo dobili komaj 7,2 odstotka glasov.
Tokrat so socialisti, ki jih vodi Raphaël Glucksmann, zasedli tretje mesto s 13,8 odstotka glasov (leta 2019 so bili šesti s 6,2 odstotka). Na četrtem mestu je z 9,9 odstotka Nepokorjena Francija radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki je za Macrona dejal: »Ima vse razloge, da razpusti skupščino, saj nima nobene legitimnosti več za svoje vodenje Francije.« Naloga Glucksmanna in Mélenchona je zdaj, da z Zelenimi in komunisti v vsakem volilnem okrožju skupaj postavijo po enega kandidata in da s socialnim programom tako združene levice pridobijo del volilcev skrajne desnice iz nižjih slojev. Po agenciji IPSOS je kar 54 odstotkov delavcev v nedeljo glasovalo za Nacionalni zbor.
Kalkulacije s podporo v drugem krogu
Vsekakor Macronu ne bi bilo treba zdaj razpustiti skupščine. Socialistična županja Pariza Anne Hidalgi je rekla, da je osupla ob razpisu volitev tako blizu začetka olimpijskih iger. Macron bi namreč lahko še naprej vladal brez podpore absolutne večine poslancev. Menda pa je njegovi vladi po tem hudem porazu na evropskih volitvah, ki so sicer veliko manj pomembne, kot bodo skupščinske, grozila nezaupnica.
Poleg tega Macron verjetno računa na pomoč dvokrožnega večinskega volilnega sistema, v katerem vsako okrožje izvoli enega poslanca – tistega, ki dobi večino glasov v prvem ali drugem krogu. Tako bi denimo lahko v drugem krogu tudi del levice podprl njegove sredinske kandidate za poslance proti skrajni desnici in bi tako prišel do absolutne večine. V primeru zmage Nacionalnega zbora pa lahko upa, da bo Bardellova vlada kompromitirala Marine Le Pen pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Nacionalni zbor namreč nima pravega gospodarskega programa in načrtuje velike izdatke v Franciji, ki ima že zdaj enega najvišjih proračunskih primanjkljajev v Evropski uniji.
Tretja, najverjetnejša možnost pa je, da bo nova skupščina tako kot sedanja – ali pa še bolj – razpršena med levico, sredino, desnico in skrajno desnico ter da Macron ne bo nič lažje vladal preostala tri leta mandata.
