Presenečenje pa je volilni izid SDS – zmaga te stranke je bila sicer pričakovana, toda delež glasov, ki ga je prejela, je presegel anketne meritve (Ninamedie in Mediane). Zdi se, da ima SDS en del tihega volilnega telesa. In kaže, da je SDS uspelo, da Slovenijo uskladi z evropskimi trendi.
30,65 odstotka glasov je najboljši volilni rezultat Janševih demokratov na evropskih volitvah doslej in je tudi najboljši volilni delež SDS v vsej njeni zgodovini – leta 2004, ko je SDS prvič zmagala na parlamentarnih volitvah, je to storila z 29,08-odstotno relativno večino, praga tridesetih odstotkov pa tudi kasneje nikoli ni prestopila. Upoštevanje izidov parlamentarnih volitev je seveda utemeljeno. Evropske in parlamentarne volitve sicer niso neposredno primerljive, vendar se izvajajo v okvirih enakega volilnega sistema (proporcionalnega), znotraj katerega se volilci opredeljujejo o politikah in programih istih političnih akterjev. SDS je na zadnjih parlamentarnih volitvah zbrala skoraj 280.000 glasov, tokrat pa je njeno ime (ob bistveno nižji volilni udeležbi, kot je bila leta 2022) obkrožilo skoraj 205.000 volilcev. Največ pa pove primerjava z volilnim izidom SDS na evropskih volitvah pred petimi leti, ko je za Janševo stranko glasovalo 126.000 volilcev, kar je pomenilo 26,25-odstotni volilni delež. SDS je torej glede na evropske volitve 2019 pridobila 80.000 volilcev in zato je zemljevid volilnih izidov po volilnih okrajih obarvan v rumeno, nekaj malega modrine (GS) je le v osrednji Sloveniji, na Primorskem in v Zgornjesavski dolini, Vesna pa je zmagala le v Prebiličevem Kočevju.
Petelinjenje petelinčkov
80.000 dodatnih volilcev navkljub višji volilni udeležbi, kot je bila leta 2019 (28,89 odstotka), ni samoumeven rezultat. Toninova NSi, ki »posluje« v istem delu političnega prostora kot Janševa SDS, temu trendu v nedeljo ni sledila, stranka je stagnirala, zbrala je le 51.000 glasov, kar je celo za 2000 glasov manj kot leta 2019. NSi se je v evropski parlament, povsem v skladu z anketnimi rezultati, prebila skozi šivankino uho, njen predsednik Matej Tonin si je zagotovil plačo evropskega poslanca, a vsaj glavni odbor krščanskih demokratov bi se moral vprašati, kar se nočejo vprašati strankini japiji: kako je mogoče, da je zunajparlamentarna SLS, sestrska stranka NSi, postala njena senca, kaj stranka dela narobe? Volilci SLS in NSi, obeh zelo sorodnih si strank, pred dvajsetimi leti že združenih v enovito politično organizacijo, pa bi se morali razburjati, ker se stranki nista znali dogovoriti za skupen nastop na volitvah, saj bi z njim lahko zbrali toliko glasov, kot so jih zbrali Golobovi svobodnjaki, in bi zvezi NSi-SLS verjetno pripadla dva poslanska mandata.
Samoljubje, samovšečnost, petelinjenje na kupu gnoja in nezmožnost političnega sporazumevanja so »odlike«, ki krasijo tudi nasprotni politični pol SD, Levico, tudi Vesno in še koga, posledice tega drobljenja sil pa so pogubne za njihove akterje: NSi in SLS sta za SDS ravno tako obrobni politični grupaciji, kot sta SD in Levica obrobni za svobodnjake. Pot, po kateri hodi NSi, je pot, po kateri hodi SD že od leta 2012 naprej in je še vedno ni nazaj: pred poldrugim desetletjem so socialdemokrati ulovili 320.000 glasov na parlamentarnih volitvah 2008 in 85.000 glasov na evropskih leto dni kasneje, danes pa se jim 51.000 glasov zdi imeniten dosežek.
Nekoliko bolj desno od Han-Meščeve, a še zmeraj v istem delu političnega prostora, je, znova pričakovano, erodirana politična krajina. Osvojena dva poslanska mandata Gibanja Svoboda sta enaka dvema poslanskimi mandatoma Liste Marjana Šarca (LMŠ) leta 2019, ki je po zadnjih parlamentarnih volitvah poniknila v Svobodi. Toda Šarca volilcem niso prodajali kot čudežnega dečka levo-liberalne sredine in se tudi sam ni tako prikazoval, Roberta Goloba pa od začetka instagramirajo natanko v tem poslanstvu (v belih športnih copatih). Politična izhodišča LMŠ in GS pa niso enaka, LMŠ se je na evropske volitve 2019 odpeljala v audiju, Svobodnjaki pa z bentlyjem: Lista Marjana Šarca je na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2018 zbrala 112.250 glasov oziroma 12,5-odstotni volilni delež, na evropskih volitvah leta 2019 pa je prejela 74.000 glasov, kar je predstavljalo 15,4-odstotni delež. Gibanju Svoboda so volilci na parlamentarnih volitvah leta 2022 deponirali dobrih 410.000 glasov, kar je v odstotkih predstavljalo fantastično številko 34,45, od minule nedelje pa se je GS poslovilo s 148.000 glasovi, ki so predstavljali samo 22,15-odstotni volilni izkupiček. LMŠ je torej od parlamentarnih do evropskih volitev svoj rezultat izboljšala, GS pa ga je drastično poslabšala.
O volilcih, ki so jih izgnali na svobodo
Zaradi pojava Vesne! Vesna je feniks, ki je vzletel s pogorišča v golobnjaku; strankin uspeh je komentar tistih volilcev GS, ki so se poslovili od svojih iluzij o njej, zato so lik všečnega komunikatorja Roberta Goloba nadomestili z enakim likom Vladimirja Prebiliča. Vesna na zadnjih evropskih volitvah ni nastopila, saj takrat ni obstajala, na parlamentarnih volitvah 2022 pa je zanjo glasovalo 16.000 ljudi oziroma poldrugi odstotek glasovalcev. Na nedeljskih evropskih volitvah je Vesna uspešno nagovorila več kot 70.000 volilcev oziroma 11 odstotkov vseh udeležencev volitev.
Če analiziramo volilne dosežke drugih levosredinskih strank, je jasno, od kod so ti volilci k Vesni prešli. Od Levice ne, stranka stagnira, z volilno kampanjo Varnost, ki bi lahko bila slogan SDS, Alternative za Nemčijo ali Nacionalnega zbora, si je stranka naredila medvedjo uslugo. Klemen Grošelj, posvojenec Zelenih Slovenije, jeznih na Svobodo ni zmogel prepričljivo nagovoriti, raje kot k desnim Zelenim so jezni odšli k levosredinski Vesni. Vesna je zagotovo pridobila tudi nekatere nad SD razočarane volilce, ampak 50.000 do 60.000 glasov, ki jih je v dveh letih delovanja pridelala Prebiličeva stranka, je toliko ali več glasov, kot se jih je na nedeljskih volitvah izreklo za socialdemokracijo. Vesna torej v bazenu SD ni veliko nalovila, pridobila je volilce, ki so od Gibanja Svoboda pobegnili na svobodo.
Volilni rezultat Resnice, 3,97 odstotka glasov, je v prvih analizah volitev ostal prezrt. Resnica populista Zorana Stevanovića sicer ni sledila nekaterim javnomnenjskim meritvam, ki so napovedovale njen strmi vzpon, ki bo ogrozil mandate SDS, a to ne pomeni, da njenega domala 4-odstotnega rezultata (kar je prag za vstop v državni zbor!) ne bi mogli pojmovati kot dosežka, ki je skladen z evropsko gleichschaltungo in je nasprotna plat levega populizma. Levica in Resnica sta se skoraj izenačili.
Zemljevida, ki prikazujeta rezultate referendumskih glasovanj o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o gojenju konoplje za osebno rabo – dve najbolj ideološko razprti temi – sta povsem skladna s prikazom volilne udeležbe po volilnih okrajih in z volilnimi izidi po volilnih okrajih. V tako imenovanih desnih volilnih okrajih, torej v tistih, v katerih prevladujejo politične stranke desne orientacije, je bila volilna udeležba nadpovprečno visoka, v njih je SDS dosegla nadpovprečno dober izid, referendumsko nasprotovanje tako imenovani evtanaziji in gojenju konoplje za osebne potrebe pa je bilo v teh okrajih najbolj odločno. Tudi sicer volilna udeležba, volilni in referendumski izidi kažejo, da je z istočasno izvedbo evropskih volitev in posvetovalnih referendumov največ pridobila SDS in ne GS, kot so to pričakovali na levi.
Bili so pečeni na žaru, kot se za junijsko nedeljo tudi spodobi.
