»Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj 10 milijard evrov v zadostni meri,« piše v dopisu, ki so ga z generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri evropski komisiji spomladi poslali slovenskemu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. V dopisu, ki smo ga pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, evropska komisija izpostavlja številne pomanjkljivosti v dokumentih, ki jih je Slovenija posredovala, da bi dokazala obseg škode po lanskih avgustovskih poplavah in tako upravičila prejem pomoči iz solidarnostnega sklada EU. Komisija opozarja, da bi morali biti posredovani dokumenti bolj natančni in podrobni, slovenske organe pa opozarja na napake, kot je uporaba nezanesljive metodologije.
V prvi vrsti komisija Slovenijo opozarja, da so podatki o obsegu poplav, ki smo jih poslali v Bruselj, nezadostni. »Edina geoprostorska informacija o obsegu poplav je zemljevid za celotno državo,« so poudarili na komisiji. Prav tako po njihovih besedah ni jasno, kako so različni in precej heterogeni viri podatkov združeni za izračun škode. Kot je razvidno iz prilog, ki jih je Slovenija posredovala komisiji, je bila namreč ocena škode izvedena s pomočjo satelitskih posnetkov, modelov poplavnih izgub, vprašalnikov in obvestil uradnih organov in posameznikov.
Izvirni dokument Evropske komisije (v angleščini) je v fotogaleriji.
»Omenjenih je več virov prostorskih informacij, vendar v predloženih dokumentih ni pojasnjeno, kako so bile informacije iz različnih virov združene, da so pripeljale do izračunanega obsega škode,« so zapisali na komisiji.
Na več mestih komisija Slovenijo opozarja tudi, da bi morali prijaviti le neposredno škodo (ne pa tudi posredne), in na visoko tveganje dvojnega štetja škode. Med ponavljajočimi se pripombami je tudi opozorilo o nezanesljivosti metodologije. To velja na primer za prijavljeno škodo v sektorju izobraževanja, kjer je Slovenija, kot je razvidno iz dopisa, prijavila za skoraj deset milijonov evrov škode na opremi in učnih pripomočkih. »Ker ni zanesljive metodologije za oceno verodostojnosti takih trditev, komisija ne bo upoštevala zneska 9.605.117 evrov,« so bili v zvezi s konkretnim zahtevkom jasni na komisiji.
Prav tako je Slovenija, kot kaže, v prošnjo za pomoč vključila nekatere škode, ki ne sodijo v področje solidarnostnega sklada. Komisija tako našo državo opozarja na primer, da »gospodarske izgube, ki izhajajo iz sekundarnih/terciarnih učinkov (kot so izguba dohodka, prekinitev poslovanja, finančna izguba itd.)«, ne bi smele biti vključene v škodo, prijavljeno v vlogi za solidarnostni sklad. Podobno komisija, kot je mogoče razumeti iz dopisa, ocenjuje za škodo na področju »okolja in stabilnosti tal«, ki naj bi po navedbah Slovenije sicer znašala 2,6 milijarde evrov.
Prfeberite tudi: Odziv ministrstva na kritike Evropske komisije
Na komisiji so dopis zaključili s pozivom slovenskim organom, naj posredujejo dodatne informacije in pojasnila v zvezi z vsemi izpostavljenimi pomanjkljivostmi. »Upoštevajte, da je presoja vloge Slovenije glede poplav v avgustu 2023 zadržana do prejema zahtevanih dopolnilnih informacij,« so zapisali.
Netransparentnost ministrstva
Pripravo prošnje in pridobitev nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada EU je slovenska vlada zaupala ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek. Ta pa je na čelo medresorske delovne skupine, ki je pripravljala vlogo za evropsko komisijo, imenoval tedanjo državno sekretarko na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, danes pravosodno ministrico Andrejo Katič. Z njo so sodelovali še predstavniki drugih ministrstev, ki so povezana z infrastrukturo, uničeno v ujmi.
Zanimivo je, da ko smo o pripombah evropske komisije na vlogo Slovenije za denar iz solidarnostnega sklada EU povprašali pristojno ministrstvo, vsebine pripomb evropske komisije niso hoteli razkriti. Na naše vprašanje, kakšne pripombe je komisija podala na vlogo, so nam odgovorili le, da je komisija Slovenijo »zaprosila za dodatna pojasnila« in da lahko to komisija stori kadar koli v postopku obravnave vloge. Po našem vnovičnem pozivu, da nas zanimajo konkretne pripombe in dopolnitve, ki jih je zahtevala komisija, pa so dodali še: »Evropska komisija v postopku obravnave vloge običajno pozove državo članico za dodatna tehnična pojasnila vloge. Slovenija je prejela prošnjo za tehnična pojasnila v zvezi s kategorijami ocene skupne neposredne škode in kategorijami upravičenih stroškov.«
Na ministrstvu so poleg tega izpostavili še kratek rok – 12 tednov od datuma nastanka naravne nesreče – ki so ga imeli na voljo za pripravo vloge. Zato je vlada po njihovih besedah sprejela sklep, da se bo škoda ocenjevala z uporabo mednarodno priznane metodologije PDNA (ang. post-disaster needs assessment). »Natančni popis škode zahteva več časa, zato je Republika Slovenija tako kot nekatere druge države članice EU, ki so zaprosile za finančni prispevek iz solidarnostnega sklada EU, uporabila omenjeno mednarodno priznano metodo. Bistvo te metode je, da omogoča celovito in hitro ocenjevanje posledic po katastrofi ter pripravo načrtov za obnovo,« so zapisali na ministrstvu.
Kolikšno finančno pomoč bomo prejeli?
Slovenija lahko sicer ne glede na oceno neposredne škode iz solidarnostnega sklada EU pridobi največ 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Lani jeseni je že dobila 100 milijonov evrov predplačila, preostala nepovratna sredstva pa naj bi prejeli po zaključenem postopku komisije ter odobritvi evropskega sveta in parlamenta. Tedaj bo znano tudi, koliko od največ še 300 milijonov evrov bo Slovenija še prejela.
Po nedavnih napovedih evropske komisarke za kohezijo Elise Ferreira lahko izplačilo preostalih sredstev pričakujemo šele v drugi polovici leta.
