V času kritičnih razmer na nepremičninskem trgu, ko nekateri ne morejo priti do primernega in cenovno dostopnega stanovanja, drugi pa jih kopičijo kot naložbe in kupujejo brez bančnih posojil in hipotek, bi radi na ministrstvu za finance za javnost zaprli določene informacije v evidenci trga nepremičnin. Doslej so bili vsi podatki v evidenci javni, razen osebnih podatkov in podatkov, opredeljenih kot poslovna skrivnost. Ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, pa bi iz vpogleda javnosti zdaj izvzelo tudi identifikacijsko oznako parcel, stavb in delov stavb.

Kaj to pomeni v praksi? Evidenca trga nepremičnin javnosti omogoča vpogled v kupoprodajne in najemne pravne posle na trgu nepremičnin. Iz nje je razvidno, po kakšni ceni, kdaj in kje je bila kupljena oziroma prodana določena nepremičnina, kar je pomembno za razumevanje dogajanja na trgu. Po novem kupcem, prodajalcem, posrednikom in drugim zainteresiranim ne bi bili več na voljo podatki o prodajni ceni točno določene nepremičnine, temveč le podatki o poslih, cenah in lastnostih nepremičnin na širšem območju. Podatek o identifikacijski oznaki nepremičnin bi lahko dobili le še cenilci.

Varstvo osebnih podatkov ali zakrivanje?

Na ministrstvu pravijo, da bi radi uredili področje varovanja osebnih podatkov in da nikakor ne zapirajo javnega vpogleda v transakcije z nepremičninami. Po drugi strani pa tudi sami priznavajo, da je možnost javnega dostopa do zbranih podatkov prispevala k boljši preglednosti trga.

»Pomembno je, da ima javnost vpogled v podatke o lastnostih nepremičnine in približni lokaciji, ne pa tudi v osebne podatke pogodbenih strank. Ker je identifikacijska oznaka nepremičnin tudi osebni podatek in omogoča povezovanje podatkov posameznega posla s podatki o pogodbenih strankah, na primer prek podatkov v zemljiški knjigi, zaradi varstva osebnih podatkov po novem ne bi bila javni podatek,« utemeljujejo pomen predloga. Namen evidence trga nepremičnin po njihovem namreč ni v tem, da bi omogočala vsakomur dostop do podatka o točni prodajni ceni točno določene nepremičnine in s tem tudi do podatka o identiteti pogodbenih strank.

Informacijski pooblaščenec veljavni rešitvi ni oporekal

Pri informacijskem pooblaščencu so nam pojasnili, da se ministrstvo glede spremembe ni posvetovalo z njimi in da ne razberejo razlogov za odločitev, da se evidenca delno zapre za javnost. Obrazložitev v predlogu zakonskih sprememb je po njihovem skopa in ne daje jasnega odgovora na to vprašanje. Veljavni zakonski rešitvi informacijski pooblaščenec ni oporekal in ne pozna ozadja odločitve za predlagano spremembo zakona. Vsekakor pa bi bilo smiselno in nujno, da predlagatelj določi namen javne objave osebnih podatkov, pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. O objavah podatkov o trgu nepremičnin je v preteklosti namreč že odločalo tudi ustavno sodišče, ki pa ni izpostavilo spornosti same javne objave podatkov o nepremičninah, ampak odsotnost zakonske določitve namena take objave.

»Namesto da bi špekulante obdavčili, jih ščitijo«

»Vsekakor bi morali transparentnost na nepremičninskem trgu povečevati in ne zmanjševati,« so do predloga kritični na Inštitutu za študije stanovanj in prostora. »Nedopustno je, da se stanovanja vse pogosteje kopičijo kot špekulativne naložbe v rokah premožnih posameznikov in podjetij na račun gospodinjstev, ki nikakor ne morejo priti do primernega, varnega in stabilnega doma. Namesto da bi vlada torej v paket vključila progresivni nepremičninski davek, ki bi primerno obdavčil vse prazne nepremičnine in stanovanja, ki se izkoriščajo kot špekulativno blago, uvaja spremembe, ki bodo takšno ravnanje še zakrile ter zaščitile identiteto tistih, ki bogatijo na račun vse večjih stanovanjskih stisk,« meni predstavnica inštituta Maša Hawlina. Javnost teh podatkov je po njenem nujna za razumevanje stanja na slovenskem stanovanjskem področju in oblikovanje primernih ukrepov pa tudi širše za razumevanje naše družbe in za socialno pravičnost.

Zadržani so tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost, pristojnem za stanovanjsko politiko, ki ni sodelovalo pri pripravi predloga zakona. Z njihovega vidika je preglednost nepremičninskega trga ena ključnih lastnosti, ki zagotavljajo kakovost njegovega delovanja. Pregledni podatki so osnova za boljše načrtovanje stanovanjskih politik. »Zato zagovarjamo stališče, da morajo biti informacije javne in splošno dostopne. Preglednost trga je tudi ključna za varovanje pravic potrošnikov, saj jim zagotavlja ustrezno oceno tržnih razmer.«

Na odgovore finančnega ministrstva, tudi v zvezi s tem, zakaj je predlog sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin sploh del paketa davčnih sprememb, še čakamo.