Ob 14. uri se je iztekel rok za prijavo na javni razpis Gravitacije, ki ga je objavila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Okvirni obseg sredstev za realizacijo javnega razpisa je 3 milijone evrov letno za obdobje 2024, 2025, 2026 in 2027. Razpis je namenjen raziskavam na področjih umetne inteligence, polprevodnikov ter jezikovne in kvantne tehnologije, predvideno pa je multidisciplinarno sodelovanje.
Direktorica ARIS dr. Špela Stres nam je potrdila, da razpis posebej izpostavlja raziskovalno sodelovanje med humanistiko in družboslovjem, vedami o življenju ter naravoslovjem in tehniko. »Namen razpisa je prav združiti vrhunske raziskovalce iz ene ali več disciplin v konzorcije, omogočiti inovacije in odličnost ter z nacionalnim sodelovanjem znotraj ene ali več disciplin utrjevati mednarodni položaj slovenskega raziskovanja,« je povedala. »Raziskave na področju družboslovja in humanistike predstavljajo integralni del slovenske in globalne znanosti in so ključne za celovito razumevanje družbenih, kulturnih, etičnih in političnih vplivov, prispevajo k večji družbeni vključenosti in legitimnosti raziskav.«
Med ustanovami, ki so se želele pridružiti raziskovalnemu konzorciju, ki ga vodi dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani, je bil tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ISJFR). Predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič je v torek prek družbenega omrežja X izrazil obžalovanje, da je bil ISJFR izključen iz konzorcija. »Strokovno razpis ni za področje jezikoslovja, ampak jezikovnih tehnologij, ki spadajo na področje računalništva in umetne inteligence,« je delil z nami obrazložitev konzorcija za izločitev ISJFR.
»Na takšnih razpisih smo že večkrat sodelovali. Tudi na področju jezikovnih tehnologij je bilo sodelovanje med vsemi nami zelo dobro, zato smo bili zelo presenečeni, ko smo pri tem razpisu naleteli na zid,« nam je pojasnil Ahačič. Hkrati se z oceno, da jezikoslovje ni povezano s področjem jezikovnih tehnologij, ne strinja. »Zakaj gre več kot polovica denarja, namenjenega za jezik, že leta in leta za jezikovne tehnologije, če te z jezikom nimajo nobene veze?« se še sprašuje Ahačič in se pri tem opira na trenutno resolucijo ministrstva za kulturo o nacionalnem programu za jezikovno politiko. »S tem ni nič narobe, je pa to dodaten dokaz, da to je vendarle povezano s slovenščino. Da gre za jezikovno vprašanje,« še meni Ahačič, ki trdi, da so bili humaniste z razpisom naplahtali. »Gotovo so v konzorcij vzeli kakšno humanistično inštitucijo, a bolj z namenom, da jim odstopi svoja besedila v digitalni obliki. Bolj kot neke dobavitelje,« je še rekel. Hkrati je dodal: »Če bi vedeli, da bomo enostavno izločeni iz konzorcija, ki je bil vedno zelo širok in odprt za najrazličnejše ideje, bi takšnemu razpisu nasprotovali. Tako pa so bile vse naše pobude zavrnjene.«
Robnik Šikonja: Za slovenščino se je treba boriti z dejanji, ne s praznimi besedami
Dr. Marko Robnik Šikonja, vodja konzorcija, je potrdil, da so se z Ahačičem o sodelovanju ISJFR v konzorciju res pogovarjali, a da se ta ni želel vključiti v predlagani koncept projekta. Pravi, da je konzorciju ponujal tehnološko dokaj nezahtevne jezikoslovne raziskave, ki jih razpis Gravitacije ne predvideva. »ISJFR smo ponudili tehnološko podporo s prilagajanjem tehnologij velikih jezikovnih modelov za področje slovenske leksikografije, dialektov ali zgodovinskega jezikoslovja, vendar je Kozma Ahačič predlog zavrnil. Za slovenščino se je treba boriti z dejanji, zahtevnimi realnimi problemi, tehnološko kompetentnostjo in v koraku s časom, ne pa s praznimi besedami.«
»Konzorcij pod mojim vodstvom smo oblikovale najboljše slovenske skupine na področju jezikovnih tehnologij (Univerza v Ljubljani – FRI, FE), Inštitut Jožef Stefan (E3, E8) in Univerza v Mariboru (FERI). V predlogu projekta se lotevamo najaktualnejših raziskav na področju velikih jezikovnih modelov, njihovih izboljšav z dodatnim znanjem in za njihovo uporabo pri izboljšanju govornih tehnologij za slovenščino,« je pojasnil. Povedal je, da bodo izvedli povsem nove raziskave na področju digitalne humanistike (jezikoslovje, leksikografija, zgodovinopisje, folkloristika, pravo) in so zato v konzorcij povabili tudi vodilne ustanove s tega področja: Inštitut za novejšo zgodovino, UL FF, Inštitut IRRIS in Inštitut za Kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. »Prijava na razpis še ne pomeni dobljenega projekta, saj so zahteve razpisa visoke in bo moral izbrani konzorcij dokazati visoko znanstveno in širšo družbeno pomembnost rezultatov. Prostora za raziskave, ki ne sledijo znanstveni odličnosti in konceptu projekta ni,« je še dodal Robnik Šikonja.
Ahačič: Če nekoga ne želiš zraven, se vedno najdejo načini
Ahačič na to dodaja: »Če nekoga ne želiš zraven, se vedno najdejo načini, kako ga zavrniti. Poudarjam, da ima vsak vodja konzorcija popolno pravico zavrniti kogar koli iz kakršnega koli vzroka. Tako je pač ta razpis zasnovan. Tudi ožjo tematiko prijave ima pravico določiti vodja konzorcija (razpis je ne zahteva). Mi pa imamo pravico povedati, da nismo bili vključeni v konzorcij.«
Povedal je še, da so bili pri ISJFR pripravljeni za relativno majhne stroške v višino okoli 18 tisoč evrov v tem letu oblikovati končni razvoj podatkovne zbirke DIAtlas. Ta bo po Ahačičevih besedah predstavljala eno najnaprednejših zbirk povezanih narečnih podatkov na svetu. »Primerljive aplikacije v mednarodnem merilu še ni,« nam je povedal. Drugi doprinos bi bila retrodigitalizacija Etimološkega slovarja slovenskega jezika Franceta Bezlaja, ki je za zdaj najobsežnejši urejeni vir etimoloških podatkov za slovenski jezik. Pomembna se mu zdi tudi vključitev podatkov o izgovoru tujih krajevnih in osebnih imen (prevzetih v novejšem času ali sploh še ne prevzetih) v morfološki leksikon. Želeli so ustvariti tudi orodje za pripis stopnje zahtevnosti besed v slovarskih razlagah. Šlo bi za nadgradnjo uspešnega projekta, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost. »Nič od tega ni bilo sprejemljivo. Zanimali so jih samo viri ali pa opravljanje dela oziroma raziskav, ki ne sodijo na naše področje,« je bil na odziv Robnik Šikonje kritičen Ahačič. »Takšnih igric se mi ne gremo. Lahko ponudimo, kar bomo naredili res kvalitetno. Ne bomo se prodajali za vire in 'evalvacije'. Izjemno žal nam je, da moramo o tem govoriti tudi javno, žal pa nam drugega ni preostalo.«
