Slovenska atletska reprezentanca je po zaslugi prvaka Kristjana Čeha na evropskem prvenstvu v Rimu nadaljevala z nizom osvojitve vsaj ene kolajne na največjih tekmovanjih. Čeprav je to ena manj kot na zadnjem evropskem prvenstvu v Münchnu, je glavnina slovenskih atletov dokazala, da slovenska atletika na mednarodni sceni napreduje. Morda bi bil seštevek kolajn večji, če bi v večnem mestu tekmovali poškodovani Tina Šutej in Maruša Mišmaš Zrimšek.

Atletinje

Lia Apostolovski (višina 189 cm v kvalifikacijah, 190 cm v finalu – 9. mesto, 30 nastopajočih) – 7: Potem ko od nje na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu ni nihče pričakoval kolajne, so bili obeti višji od devetega mesta. Dokazala je, da je v evropskem vrhu, za kolajno pa v Rimu ni bila pripravljena. Po besedah trenerja Rožleta Prezlja bo po šele četrti tekmi sezone v nadaljevanju še uspešnejša, kar je lep obet pred igrami v Parizu.

Neja Filipič (troskok, 13,98 v kvalifikacijah, 14,12 v finalu – 7. mesto, 27 nastopajočih, skok v daljino 653 v kvalifikacijah – 18. mesto, 27 nastopajočih) – 7,5: Mojstrica stresa. V finale troskoka se je uvrstila z zadnjim skokom, med najboljšo osmerico v finale prav tako, z zadnjim na prvenstvu pa je dosegla svoj najboljši dosežek v Rimu. Sicer si je želela v Rimu skočiti še dlje, a za to bi vendarle potrebovala večjo sproščenost v enem od skokov, ko ni bila pod maksimalnim pritiskom. Izkazala se je tudi v skoku v daljino s skokom prek 650 cm ter za osebnim rekordom zaostala za osem cm.

Anja Fink (polmaraton, 1,16:24 – 57. mesto, 67 nastopajočih) – 2: Sedemindvajsetletna zobozdravnica končuje pripravništvo in ima vse manj časa za atletiko, zato je njen napredek omejen.

Nika Glojnarič (100 m ovire, 13,21 v kvalifikacijah, 13,15 v polfinalu – 22. mesto, 33. nastopajočih) – 6: Brežičanka je sicer zaostala za želenimi časi pod 13 sekundami, a si pritekla polfinale na velikem tekmovanju, na katerega je lahko ponosna. Poštena športnica, ki je po kvalifikacijah priznala, da se je bala, da je startala prehitro in bila diskvalificirana.

Anita Horvat (800 m, 2:00,73 v kvalifikacijah, 2:04,30 v polfinalu – 16. mesto, 31 nastopajočih) – 5,5: Ker se je z velikega tekmovanja že vrnila s kolajno, ima vselej največja pričakovanja. Bila je favoritinja vsaj za uvrstitev v finale, a je v polfinalu povsem odpovedala ter poskrbela, da Slovenija zadnji dan prvenstva v finalu ni imela nobenega tekmovalca.

Klara Lukan (10.000 m, 31,34:90 v finalu – 5. mesto, 33 nastopajočih) – 8,5: Neustrašna borka je odločena, da na veliki tekmi ne bo tekla taktično, temveč bo vselej napadla, če bo tek počasen. Skoraj sedem kilometrov je vodila tempo, ob katerem so tekmice odpadale, na koncu pa zasedla drugo najboljšo slovensko uvrstitev na prvenstvu.

Martina Ratej (kopje, 56,34 v kvalifikacijah – 16. mesto, 30 nastopajočih) – 4: Vztrajnost na športni poti je največja pohvala 42-letni atletinji, materi dveh polnoletnih otrok. Za preživetje hodi še v službo in doživlja težke čase.

Liza Šajn (10.000 m, 33,12:04 – 27. mesto v finalu, 33 nastopajočih) – 2,5: Zelo mlada se je odločila za tek na dolge proge. Borila se je do zadnjih atomov moči in prehitela eno tekmico, ki ni odstopila.

Agata Zupin (400 m ovire, 57,83 – 33. mesto, 35 nastopajočih) – 2: Nekdaj obetavna mladinka se iz leta v leto na velikih prvenstvih kaže v bledi luči.

Atleti

Kristjan Čeh (met diska, 65,64 v kvalifikacijah, 68,08 v finalu – 1. mesto, 30. nastopajočih) – 10: Ponos slovenske atletike je v finalu na šampionski način napadel favorita Mikolaša Alekno, ki je bil kot aktualni svetovni rekorder prvi favorit. Pri 25 letih ima v zbirki naslova evropskega in svetovnega prvaka in podprvaka. Če bo kaj podobnega dosegel tudi na olimpijskih igrah, bo še več let nizal uspehe tudi na največjih prvenstvih in bo postal najuspešnejši slovenski atlet vseh časov. Pred Rimom mu je zaradi turbulentne sezone in menjave trenerja, zaradi česar je poslušal opazke, primanjkovalo samozavesti. Po prvenstvu je tekmecem nakazal, da mu bodo v Parizu težko preprečili osvojitev Olimpa.

Anej Čurin Prapotnik (100 m, 10,34 v kvalifikacijah, 10,44 v polfinalu – 20. mesto, 36 nastopajočih) – 5: V zadnjem času najhitrejši slovenski sprinter je z uvrstitvijo v polfinale sicer izpolnil rezultatski cilj, ki ne upravičuje njegovega zvezdništva, da pri vsega 21 letih po štafetnem spodrsljaju v mešani ceni poročevalcem ni želel dati izjave.

Filip Jakob Demšar (110 m ovire, 13,67 v kvalifikacijah, 13,59 v polfinalu – 11. mesto, 36 nastopajočih) – 6,5: Z osebnim rekordom v polfinalu se je za tri stotinke približal državnemu rekordu, ki ga ima 17 let v lasti Damjan Zlatnar. Športnik z energijo.

Matic Ian Guček (400 m ovire, 48,34 v polfinalu, 48,87 v finalu – 7. mesto, 35 nastopajočih) – 8: navdušil v polfinalu z državnim rekordom. Imel je smolo, da je v finalu tekel na drugi progi, sicer bi lahko zasedel precej višje mesto. Povedal na glas, da se spogleduje tudi že s časi s 47 sekundami v ospredju. To pa so časi za zmage na največjih mitingih in osvajanje kolajn na prvenstvih.

Rok Ferlan (400 m, 45,52 v kvalifikacijah, 45,63 v polfinalu – 15. mesto, 35 nastopajočih) – 6,5: Na največji tekmi je v kvalifikacijah dosegel osebni rekord. V polfinalu ni imel sreče s progo, a se je na olimpijskem stadionu boril do zadnjega kot nekdaj gladiatorji v bližnjem Koloseju. Ni dvoma, da ima v nogah tek pod 45 sekundami in 43 stotinkami, da prehiti drugega najhitrejšega Slovenca doslej Matijo Šestaka.

Primož Kobe (polmaraton, 1,07:30 – 52. mesto, 64 nastopajočih) – 4: Pri 43 letih najstarejši član slovenske reprezentance, ki je tako kot Marina Ratej in Tina Šutej, ki je sicer na prizorišču zaradi poškodbe odpovedala nastop, na EP tekmoval že pred 14 leti v Barceloni. Za osebnim rekordom je krepko zaostal, padel kmalu v krizo, a vztrajal do konca. Za nastop v Rimu je izvedel šele deset dni pred začetkom, zato se ni najbolje pripravil. Višjo oceno od dosežka mu daje pozitivizem, saj je bil zaradi znanja italijanskega jezika neformalni vodja izjemno uspešne slovenske reprezentance.

Andrej Skočir (200 m, 21,08 – 31. mesto, 33 nastopajočih) – 2: Za sedem stotink je zaostal za osebnim rekordom, s katerim bi bil prav tako pri repu nastopajočih. Tolminčan je doživel debi na velikih članskih prvenstvih, ki si ga bo zapolnil tudi po tem, da v štafeti Aneju Čurinu Prapotniku ni predal palice v štafetnem prostoru.

Štafeta 4x100 m (Jernej Gumilar, Matevž Šuštaršič, Andrej Skočir, Anej Čurin Prapotnik, brez rezultata, 16 nastopajočih) – 2: Pred prvenstvom opevana slovenska štafeta, da lahko izboljša 24 let star državni rekord, na tekmi pa je bila diskvalificirana.