Minuli teden je ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo predlog sprememb in dopolnitev uredbe o samozaposlenih v kulturi. Gre za nov korak v smeri izboljšanja socialnega (ter statusnega) položaja samozaposlenih delavcev v kulturi; glavna novost v predlogu osvežene uredbe je uvajanje dolgo pričakovane karierne dinamike, ki naj bi samozaposlenim omogočila »večjo socialno varnost v različnih življenjskih obdobjih«, kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan. Temu cilju sledijo tudi druge spremembe, kot so spremenjen način točkovanja, prenovljena merila ali posodobljen seznam nagrad in poklicev na področju kulture.
Od začetka do vrhunca
Predlog tako uvaja štiri karierne razrede – vstopni razred, za katerega veljajo prilagojeni pogoji, je namenjen tistim, ki začenjajo z delom v kulturi, naslednja dva vsem, ki že kontinuirano delujejo v kulturi, najvišji pa posameznikom na vrhuncu poklicne poti. »Uvedba vstopnega kariernega razreda je naš odgovor na nujnost reševanja položaja prekariziranih mladih, ki imajo po koncu študija težave pri urejanju svojega pravnega statusa,« poudarja Rusjan. Mlajši ustvarjalci in delavci v kulturi namreč doslej v prvih letih svojega delovanja zaradi skromne poklicne biografije niso mogli pridobiti statusa samozaposlenega, zato so bili prisiljeni v različne prekarne oblike dela.
Z uvedbo razredov bodo vsi, ki že imajo status, uvrščeni v tretji razred, nato pa bodo lahko bodisi v roku pol leta bodisi ob podaljšanju pravice do plačila prispevkov na podlagi dosežkov zaprosili za vstop v drugi oziroma prvi razred. Oba višja razreda bosta hkrati vezana na delovno dobo na področju kulture (20 oziroma 30 let), pri čemer pa se ne bo upoštevalo zgolj obdobje, ko je bil nekdo samozaposlen v kulturi, temveč tudi čas delovanja v javnih zavodih in druge zaposlitve, torej celotna kariera na področju kulture. Na posamezne razrede bodo vezane še dodatne pravice, kot sta višina prispevkov za socialno varnost ali cenzusa; uvedbo drsnega cenzusa naj bi zagotovili v prenovljenem krovnem zakonu o kulturi.
Bolje prilagojena merila
Ena pomembnih sprememb je, da bo odsotnost zaradi bolezni ali starševskega varstva izvzeta iz obdobja, ki ga bo upoštevala komisija pri obravnavi vloge za status samozaposlenega v kulturi. Pri točkovanju bo uveljavljen modularni sistem, ki ga bo laže prilagajati različnim ustvarjalnim potem, predlog pa prinaša tudi drugačna merila glede obsega (ta bo odvisen od razreda) ter kakovosti dela pri pridobivanju statusa oziroma pravice do plačila prispevkov. Pri tem sledi načelu, da »šteje vsako delo«, saj mnogo samozaposlenih opravlja tudi številna neplačana dela (izobraževanje, promocija, organizacija ...), ki so nujna za njihovo kariero – po novem bo to tudi upoštevano. »Uredba se tako prilagaja realnemu delovanju samozaposlenih,« zatrjuje državni sekretar.
»Predlog uredbe je nedvomno mogoče prepoznati kot korak v pravo smer, saj je v njem kar nekaj pozitivnih premikov,« pa ugotavlja Polona Torkar, strokovna vodja društva Asociacija. »Vendar je to za zdaj zgolj fragment nujno potrebne celostne reforme na področju kulture, skozi katero bi lahko naposled ustrezno uredili položaj samozaposlenih v kulturi. Ta bi zahtevala tudi zadostna finančna sredstva, kar pa bo seveda odvisno od širše politične volje.« Brez resnejše »sanacije financiranja polja kulture« po njenih besedah ne bo mogoče rešiti težav, kot so denimo ustrezno vrednotenje ustvarjalnega in kulturnega dela, okrepljena zdravstvena zaščita in zagotovljena dostojna starost.
