S tem, da sta dva dela Velike Britanije – Anglija in Wales – glasovala za brexit, dva – Škotska in Severna Irska – pa proti, si britanska vlada, vsaj javno, ne beli glave. Premierka Theresa May in ministri raje ponavljajo oguljeni frazi »brexit je brexit« in »brexit je bila demokratična odločitev Britancev«. Toda škotska prva ministrica Nicola Sturgeon je po junijskem referendumu, na katerem se je za obstanek Britanije v EU izreklo 62 odstotkov Škotov, ustanovila stalni svet izvedencev za Evropo, da bi proučil vse škotske možnosti. In včeraj je predstavila dokument Škotski prostor v Evropi, v katerem razlagajo svoj pogled na brexit, ta dokument pa vsebuje tudi možnost ponovitve škotskega referenduma o neodvisnosti.
Najraje bi neodvisnost
Ob predstavitvi dokumenta se je Sturgeonova odločno in jasno postavila proti trdemu brexitu. Včeraj ga je pospremila z oceno, da ne bi bilo nedemokratično, če bi vsa Britanija po brexitu ostala na skupnem evropskem trgu. Ne s temi besedami. Dejala je, da bi bilo to »demokratično opravičljivo«. Hotela je reči, da Britanci, ki so glasovali za odhod iz EU, niso glasovali za odhod s skupnega trga. To je res. Kot je res, da večina zagovornikov brexita nima nič proti temu, da bi Britanija ostala na skupnem trgu. Težava je v tem, da EU ne bo privolila v to, če svoboda gibanja državljanov EU po brexitu ne bo veljala tudi za Britanijo, stoodstotni britanski nadzor nad priseljevanjem iz EU pa je sveta krava vodilnih brexitovcev. Zato Sturgeonova dodaja, da bi bilo možno, da bi samo Škotska ostala članica skupnega trga, če bi ga preostali del Britanije zapustil. Škotska vlada ocenjuje, da bi zaradi odhoda s skupnega trga Škotska izgubila 80.000 delovnih mest, kar bi bilo zanjo ogromno.
Dejala je tudi, da brexitskega problema ni ustvarila škotska vlada, in pozvala k prožnemu pristopu do brexita, ki bi upošteval različne potrebe različnih delov Britanije. Sturgeonova priznava, da ima britanska vlada mandat Anglije in Walesa, da Britanijo umakne iz EU, ne sprejema pa tega, da ima mandat, da kateri koli del Britanije umakne s skupnega trga. »Prav nobenega ekonomskega smisla ni v odhodu Britanije s skupnega trga,« pravi Sturgeonova, ki zahteva tudi veliko povečanje škotske avtonomije. Namignila je, da želi nadzor nad priseljevanjem, zaposlovalno zakonodajo in socialnim varstvom.
Škotska prva ministrica priznava, da bi bilo zanjo najboljša škotska opcija neodvisnost. Medtem ko škotska vlada trdi, da je dokument Škotski prostor v Evropi resen poskus notranjega brexitskega kompromisa, številni mislijo, da želi s kopico zahtev, ki jih vlada v Londonu gotovo ne bo sprejela, opravičiti ponovitev referenduma o neodvisnosti kot edini in najboljši poti za to, da Škotska ohrani vse sedanje povezave z EU.
Kupčija EU s Škotsko malo verjetna
Mayeva sicer pravi, da bo zelo resno proučila škotske predloge, a njena vlada je opozorila, da je posebna pobrexitska kupčija EU s Škotsko nekaj nerealističnega, da si prizadeva za vsebritanski brexit in za brexitsko kupčijo, ki bi bila dobra za vse dele Britanije.
Dejstvo pa je, da se je večina v Angliji in Walesu demokratično odločila za odhod iz EU, na Škotskem in Severnem Irskem pa za članstvo v EU. Odločilna je bila večina Angležev, ki jih je daleč največ. Gre torej za odločitev večinskega naroda. Resnici na ljubo, zdi se, da se je tudi večina tistih Britancev, ki je bila proti brexitu, kljub kopici laži in zavajanj, s katerimi so si brexitovci zagotovili zmago, na britanski način (s stisnjenimi zobmi) sprijaznila z brexitom in da se bitka zdaj osredotoča na nereferendumsko vprašanje: kakšen brexit?
