»Moti me, da ni bilo obdukcije,« je svoje včerajšnje pričanje na sojenju nekdanjemu zdravniku intenzivnega oddelka Nevrološke klinike dr. Ivanu Radanu začel dr. Tomaž Uršič. Specialist za anesteziologijo in reanimatologijo, čigar žena je bila nečakinja pokojnega Radanovega pacienta, ki naj bi mu Radan odredil smrtonosni odmerek kalija, je opozoril, da bi morali obdukcijo izvesti že samo zaradi poškodbe, ki jo je ženin stric utrpel na oddelku. Kot je povedal včeraj pred sodnim senatom, ki mu predseduje ljubljanski sodnik mag. Martin Jančar, je tedaj prejel telefonski klic ene izmed zdravnic z oddelka.
V Trbovljah bi obdukcijo odredili, v UKC je niso
V telefonskem pogovoru je izvedel, da naj bi zdravnik med klistiranjem poškodoval pacientovo črevesje, zaradi česar je prišlo do hudih krvavitev in oživljanja. Že zgolj to je bil po mnenju Uršiča zadosten razlog, da bi morali po smrti pacienta opraviti obdukcijo, ki je soproga pokojnega sicer ni zahtevala. Vsaj v trboveljski bolnišnici, kjer je zaposlen, bi jo odredili sami.
Uršič je povedal, da je bil na intenzivnem oddelku pri ženinem stricu nekajkrat na obisku, nekajkrat pa je o njegovem zdravljenju po telefonu govoril z zdravniki. Vendar se ne spominja, s kom vse je tedaj govoril, saj na to ni bil pozoren in si ni mislil, da se bo smrt sorodnika nekoč razčiščevala na sodišču. Pri zdravljenju ženinega strica ga je sicer zmotila tudi omemba pokojnikove žene, da pri reanimaciji menda ni dobil transfuzije ter da je po domnevni kapi dobil morfij, zaradi katerega naj bi bil zelo »zadet«. Sam je tedaj dvomil, da je bilo to potrebno, saj da pacienti po kapi ne čutijo bolečin.
Na njegovo pričanje se je včeraj odzval Radan, ki ga tožilstvo preganja zaradi kaznivih dejanj umora, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja in omogočanja uživanja prepovedanih drog, on pa se zagovarja za nedolžnega po vseh točkah obtožnice. Dejal je, da so pacienta oživljali zaradi drugih vzrokov že nekaj dni pred napako pri klistiranju, ne pa zaradi nje. Ko so mu na oddelku prebodli črevesje in je pacient močno krvavel, pa so se odločili samo za zapiranje ene izmed arterij in poseg je bil uspešen. Radan je tudi zanikal, da bi klistir opravil sam, temveč da so to počele medicinske sestre. Pojasnil je še, da se tovrstnim napakam ne da povsem izogniti.
Težave z računalniškim jezikom
Sodišče in tožilstvo sta imeli za Uršiča tudi nekaj strokovnih splošnih vprašanj, glede konkretnega primera pa je Uršič pojasnil, da bi potreboval obširnejšo medicinsko dokumentacijo: »Na ta vprašanja mora odgovoriti sodnomedicinski izvedenec, ne jaz.«
Na več konkretnih vprašanj glede zdravljenja in smrti Radanovega poslednjega pacienta naj bi odgovorili tudi podatki iz računalnika ljubljanskega kliničnega centra, na katere je bilo treba čakati več mesecev. Toda forenzični pregled računalnika je za zdaj dal bolj surove podatke, ki jih bo treba še postaviti v kontekst. Zato bodo najprej zaslišali izvedenca za informatiko, ki je izvedel pregled računalnika, medicinskemu izvedencu pa bo pri tolmačenju morda moral pomagati tudi predstavnik serviserja ali proizvajalca.
