Nova zdravnica, novo strokovno mnenje, bi lahko povzeli vsebinsko morda najpomembnejši del včerajšnjega nadaljevanja sojenja obtoženemu zdravniku Ivanu Radanu. Čeprav je kardiologinja dr. Miša Fister, ki je zaposlena na intenzivnem oddelku interne klinike, prišla na sodišče, da bi pričala predvsem o Radanovem delu in njegovih domnevnih težavah z zlorabo psihoaktivnih zdravil na interni kliniki, jo je sodnik mag. Martin Jančar prosil, naj si kot kardiologinja ogleda tudi manjši del EKG-slike pacienta, ki naj bi mu Radan odredil domnevno smrtonosni odmerek kalija.
Elektronski podatki z zamudo
Fistrova je po ogledu EKG povedala, da bi bile elektromehanske disociacije, ki so na delu EKG, povsem mogoče tudi v primeru, če bi pacient dobil kalij in zaradi njega tudi umrl. Mnenje Fistrove je torej drugačno od izvedenca dr. Wolfganga Krölla, avstrijskega zdravnika intenzivne medicine, ki je podal za obrambo ugodno mnenje, da bi v primeru aplikacije kalija EKG brez dvoma pokazal le še ravno črto.
Fistrova je hkrati poudarila, da bi za podrobnejšo analizo potrebovala EKG za daljše obdobje, ki pa ga trenutno sodišče še vedno nima v spisu. Sodišče je namreč šele po koncu sodnih počitnic poslalo zahtevo, da policija z računalnika v ljubljanskem kliničnem centru pridobi dodatne podatke, ki bodo morda pomagali razčistiti, kaj se je dogajalo s poslednjim Radanovim pacientom. Radan namreč trdi, da je šlo le za provokacijo ter da nastavljeni kalij ni stekel v pacientovo žilo.
»Priznal mi je kalij«
Nekdanji vodja etične komisije v ljubljanskem kliničnem centru, pediater in intenzivist dr. Štefan Grosek je danes pričal o Radanovem obisku zaradi etične dileme tri dni po incidentu s kalijem. Po njegovih besedah mu je v uri dolgem pogovoru Radan potožil o slabih razmerah na oddelku, kako sta se mu pacient in soproga smilila, ter mu priznal, da je pacientu s povišanim kalijem na koncu še sam dodal kalij. Na vprašanje oziroma očitek obrambe, zakaj ni s pogovorom počakal do takrat, ko bi bila prisotna še dva člana komisije, kakor veleva pravilnik, je Grosek odgovoril, da sta bila tedaj zasedena, Radan pa mu je kmalu po telefonskem klicu »prišel na vrata«. »Lucidno in jasno je govoril, v kakšni stiski je bil,« je dejal Grosek. Radan pa se z njegovim pričanjem ni strinjal: »Niti z eno besedo nisem omenil, da sem dal kalij.«
Radanu v bran je danes stopila medicinska sestra Nataša Podnar, ki se je z intenzivnega oddelka nevrološke klinike preselila na drug oddelek. Po njenih besedah so bili odnosi na oddelku slabi, tudi sama pa je bila žrtev mobinga. Od glavne sestre Helene Tušar naj bi celo dobila namig, da na sodišču ne sme govoriti o slabih razmerah na kliniki. Po mnenju Podnarjeve, ki je sicer priznala, da se je enkrat dobila na kavi z Radanovo obrambo, so se na Radana drugi zdravniki spravili, »ker je bil drugačen, boljši od njih«.
Da je Radan v času, ko je bil še na interni kliniki, užival propofol, pa je danes pričal predstojnik centra za zdravljenje odvisnih od drog na ljubljanski psihiatriji dr. Andrej Kastelic, ki je bil krajši čas njegov lečeči zdravnik. »Ocenil sem, da gre za škodljivo rabo, ne pa za odvisnost,« je danes pričal Kastelic in pojasnil, da je Radan, ki je deloval depresivno, izpolnjeval tri od šestih pogojev, ki definirajo odvisnost. Radan naj bi mu povedal, da je propofol užival v družbi prijatelja, saj si ga je pred tem enkrat vbrizgal preveč in izgubil zavest. Dogovorila sta se, da bo poskusil abstinirati, in to mu je glede na napovedane teste, ki so bili negativni (pozitiven je bil le enkrat na apavrin), tudi uspelo. Kasneje, ko bi moral še vedno hoditi na kontrolo, pa ga je poklical Radanov tedanji šef dr. Marko Noč in mu sporočil, da Radan ne želi več k njemu, ter da bo raje hodil na preglede v Avstrijo.
